Page 61 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
Odgovorno vedenje turistov 61
zno razlikujejo tudi odgovornosti in obveznosti. Odgovorna blaginja
temelji na uporabi zmožnosti, da kot posamezniki delujemo na od-
govoren nacˇin, da bi dosegli dobre in pozitivne spremembe. Cˇ eprav
je pojem dokaj ohlapno opredeljen, Chambers (2005, 193) poudarja
pomen pravicˇnosti in vzdržnosti kot kljucˇni nacˇeli odgovorne blagi-
nje: »Ko je blaginja opredeljena v skladu s pravicˇnostjo in trajnostjo,
postane odgovorna.«
V gospodarskem okolju, v katerem sta povpraševanje in ponudba
kljucˇni determinanti, ideja odgovorne blaginje kaže, da se pravicˇnost
in trajnost ne odražata kot strošek in nista v konfliktu z našimi oseb-
nimi cilji; Chambers (2005), nasprotno, pravi, da se blaginja krepi,
ko prispeva k pravicˇnosti in trajnosti. Ena od znacˇilnosti pristopa k
blaginji je v razvoju njene pozitivne usmeritve in presoje o tem, kaj
ljudje so in kaj naredijo za svoje koristi in ne za svoje slabosti (Whi-
te 2009). Blaginja kot dobro pocˇutje je torej nacˇin življenja, vecˇdi-
menzionalni proces, v katerem ljudje živijo polno življenje. Gre za
izpolnitev osebnega razvoja, s katerim lahko prispevamo k skupno-
sti (Chambers 2005).
Eden izmed pristopov razumevanja odgovornega turizma je tu-
di sistemski vidik. Laws (1991) je prednosti razmišljanja o turizmu
kot sistemu interpretiral predvsem s stališcˇa multidisciplinarne per-
spektive, ki omogocˇa širši nabor disciplinarnih pristopov iz eko-
nomije, sociologije, psihologije, antropologije in geografije. Sistem
nam omogocˇa kompleksnejše razumevanje turizma z vidika okolja.
Bistvo sistemskega pristopa je holisticˇno razmišljanje o okolju, v ka-
terem se odvija turizem, in odnosih med posameznimi deli sistema.
Proces vplivov je lahko pojasnjen z mehanizmom povratne zanke, ki
povezuje kraj, od koder turist prihaja, s krajem, v katerega potuje, v
poskusu oblikovanja bolj okoljsko in družbeno koristnega turizma
v destinaciji, medtem ko je izkušnja turista obogatena s povecˇanim
znanjem in z ozavešcˇenostjo o problemih in vplivih, ki spremljajo
razvoj turizma (Holden 2016).
Odgovorno vedenje turistov
S sociološkega vidika so pri razumevanju motivacije turistov po-
membni socialno-psihološki motivi, ki vkljucˇujejo potrebo po po-
begu, samostojno raziskovanje in vrednotenje, sprostitev, prestiž in
socialne odnose. Potrebe, ki jih posamezniki izpolnjujejo prek turiz-
ma, se spreminjajo s starostjo, z življenjskim ciklom in s preteklimi
zno razlikujejo tudi odgovornosti in obveznosti. Odgovorna blaginja
temelji na uporabi zmožnosti, da kot posamezniki delujemo na od-
govoren nacˇin, da bi dosegli dobre in pozitivne spremembe. Cˇ eprav
je pojem dokaj ohlapno opredeljen, Chambers (2005, 193) poudarja
pomen pravicˇnosti in vzdržnosti kot kljucˇni nacˇeli odgovorne blagi-
nje: »Ko je blaginja opredeljena v skladu s pravicˇnostjo in trajnostjo,
postane odgovorna.«
V gospodarskem okolju, v katerem sta povpraševanje in ponudba
kljucˇni determinanti, ideja odgovorne blaginje kaže, da se pravicˇnost
in trajnost ne odražata kot strošek in nista v konfliktu z našimi oseb-
nimi cilji; Chambers (2005), nasprotno, pravi, da se blaginja krepi,
ko prispeva k pravicˇnosti in trajnosti. Ena od znacˇilnosti pristopa k
blaginji je v razvoju njene pozitivne usmeritve in presoje o tem, kaj
ljudje so in kaj naredijo za svoje koristi in ne za svoje slabosti (Whi-
te 2009). Blaginja kot dobro pocˇutje je torej nacˇin življenja, vecˇdi-
menzionalni proces, v katerem ljudje živijo polno življenje. Gre za
izpolnitev osebnega razvoja, s katerim lahko prispevamo k skupno-
sti (Chambers 2005).
Eden izmed pristopov razumevanja odgovornega turizma je tu-
di sistemski vidik. Laws (1991) je prednosti razmišljanja o turizmu
kot sistemu interpretiral predvsem s stališcˇa multidisciplinarne per-
spektive, ki omogocˇa širši nabor disciplinarnih pristopov iz eko-
nomije, sociologije, psihologije, antropologije in geografije. Sistem
nam omogocˇa kompleksnejše razumevanje turizma z vidika okolja.
Bistvo sistemskega pristopa je holisticˇno razmišljanje o okolju, v ka-
terem se odvija turizem, in odnosih med posameznimi deli sistema.
Proces vplivov je lahko pojasnjen z mehanizmom povratne zanke, ki
povezuje kraj, od koder turist prihaja, s krajem, v katerega potuje, v
poskusu oblikovanja bolj okoljsko in družbeno koristnega turizma
v destinaciji, medtem ko je izkušnja turista obogatena s povecˇanim
znanjem in z ozavešcˇenostjo o problemih in vplivih, ki spremljajo
razvoj turizma (Holden 2016).
Odgovorno vedenje turistov
S sociološkega vidika so pri razumevanju motivacije turistov po-
membni socialno-psihološki motivi, ki vkljucˇujejo potrebo po po-
begu, samostojno raziskovanje in vrednotenje, sprostitev, prestiž in
socialne odnose. Potrebe, ki jih posamezniki izpolnjujejo prek turiz-
ma, se spreminjajo s starostjo, z življenjskim ciklom in s preteklimi
