Page 60 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
nost vseh akterjev v turizmu (Goodwin 2002). Razlicˇna terminologi-
ja in opredelitve, povezane z novimi vrstami turizma, so vkljucˇene v
široke akademske razprave o stopnji njihove trajnosti in pristnosti.
Ne glede na razširjene retoricˇne prilagoditve te nimajo nujno vecˇje-
ga vpliva na dejanske spremembe v praksah odgovornega ravnanja
posameznikov v turizmu, bodisi v vlogi turistov ali turisticˇnih ponu-
dnikov.
Odgovornost v turizmu obravnavamo v ožjem pomenu razume-
vanja kot vedenje oziroma aktivnosti v razlicˇnih poimenovanjih, kot
so gibanje, odnos, pristop, zavest, ravnanje in odziv. Pri tem so lahko
nameni in razumevanje koncepta odgovornega turizma razlicˇni in
odvisni od razlicˇnih posameznikov ter njihovega razumevanja, kako
in kje ga bodo uresnicˇevali. Temelj odgovornega turizma so posame-
60 zniki, tako turisti kot ponudniki, ki se zavedajo svoje odgovornosti
in s svojim ravnanjem v odnosu do okolja vnašajo pozitivne spre-
membe. Že v osnovi pojem odgovornosti vsebuje širši pomen, ki se
nanaša na dolžnost in obveznost nekaj storiti, s cˇimer posameznik
prevzame tudi moralno odgovornost za lastno vedenje.
Za razumevanje odgovornega turizma na tem mestu osvetljuje-
mo še en konstrukt, ki je pomemben za našo obravnavo. Turizem
je povezan z odgovornostjo in dobrim pocˇutjem ter zadovoljstvom s
kakovostjo ponudbe. Chambers (1997) je te pojme povezal z osebno
odgovornostjo in skoval izraz »odgovorna blaginja« (angl. responsi-
ble well-being).3 Pri tem blaginjo opredeljuje kot izkušnjo dobre ka-
kovosti življenja. Izraz odgovorna blaginja vkljucˇuje in priznava ob-
veznosti do drugih, sedanjih in prihodnjih generacij in se nanaša
na kakovost življenja (Chambers 2005, 193–194). Izpostavlja, da ima
vsak, tako bogat kot reven, zmožnost (ne)odgovornega delovanja in
(ne)delovanja, kar lahko vpliva na posledice blaginje tako na oseb-
ni in nacionalni kot globalni ravni. Koncept je bil oblikovan širše,
predvsem kot razmislek o ravnanju in delovanju na podrocˇju razvo-
ja izvajalcev, oblikovalcev politik in vladnih uradnikov, torej tistih, ki
imajo mocˇ na podrocˇju razvoja, ampak ta koncept je znacˇilen tu-
di za posameznike. Obseg, v katerem imajo posamezniki možnost
delovanja, se spreminja glede na status in mocˇ, zato se temu ustre-
3. Odgovorna blaginja (angl. responsible well-being) se povezuje s stanjem dobrega
pocˇutja, zato v besedilu uporabljamo tudi izraz odgovornost za dobro pocˇutje, med-
tem ko ima blagostanje (angl. welfare) vecˇji prizvok materialnih dobrin.
nost vseh akterjev v turizmu (Goodwin 2002). Razlicˇna terminologi-
ja in opredelitve, povezane z novimi vrstami turizma, so vkljucˇene v
široke akademske razprave o stopnji njihove trajnosti in pristnosti.
Ne glede na razširjene retoricˇne prilagoditve te nimajo nujno vecˇje-
ga vpliva na dejanske spremembe v praksah odgovornega ravnanja
posameznikov v turizmu, bodisi v vlogi turistov ali turisticˇnih ponu-
dnikov.
Odgovornost v turizmu obravnavamo v ožjem pomenu razume-
vanja kot vedenje oziroma aktivnosti v razlicˇnih poimenovanjih, kot
so gibanje, odnos, pristop, zavest, ravnanje in odziv. Pri tem so lahko
nameni in razumevanje koncepta odgovornega turizma razlicˇni in
odvisni od razlicˇnih posameznikov ter njihovega razumevanja, kako
in kje ga bodo uresnicˇevali. Temelj odgovornega turizma so posame-
60 zniki, tako turisti kot ponudniki, ki se zavedajo svoje odgovornosti
in s svojim ravnanjem v odnosu do okolja vnašajo pozitivne spre-
membe. Že v osnovi pojem odgovornosti vsebuje širši pomen, ki se
nanaša na dolžnost in obveznost nekaj storiti, s cˇimer posameznik
prevzame tudi moralno odgovornost za lastno vedenje.
Za razumevanje odgovornega turizma na tem mestu osvetljuje-
mo še en konstrukt, ki je pomemben za našo obravnavo. Turizem
je povezan z odgovornostjo in dobrim pocˇutjem ter zadovoljstvom s
kakovostjo ponudbe. Chambers (1997) je te pojme povezal z osebno
odgovornostjo in skoval izraz »odgovorna blaginja« (angl. responsi-
ble well-being).3 Pri tem blaginjo opredeljuje kot izkušnjo dobre ka-
kovosti življenja. Izraz odgovorna blaginja vkljucˇuje in priznava ob-
veznosti do drugih, sedanjih in prihodnjih generacij in se nanaša
na kakovost življenja (Chambers 2005, 193–194). Izpostavlja, da ima
vsak, tako bogat kot reven, zmožnost (ne)odgovornega delovanja in
(ne)delovanja, kar lahko vpliva na posledice blaginje tako na oseb-
ni in nacionalni kot globalni ravni. Koncept je bil oblikovan širše,
predvsem kot razmislek o ravnanju in delovanju na podrocˇju razvo-
ja izvajalcev, oblikovalcev politik in vladnih uradnikov, torej tistih, ki
imajo mocˇ na podrocˇju razvoja, ampak ta koncept je znacˇilen tu-
di za posameznike. Obseg, v katerem imajo posamezniki možnost
delovanja, se spreminja glede na status in mocˇ, zato se temu ustre-
3. Odgovorna blaginja (angl. responsible well-being) se povezuje s stanjem dobrega
pocˇutja, zato v besedilu uporabljamo tudi izraz odgovornost za dobro pocˇutje, med-
tem ko ima blagostanje (angl. welfare) vecˇji prizvok materialnih dobrin.
