Page 63 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Odgovorno vedenje turistov 63
Weeden 2002). Pritisk potrošnikov se odraža v povpraševanju, ki ni
vezano le na razmerje cena – kakovost, temvecˇ se nanaša na širše
procese in ozadja, v katerem izdelki nastajajo ali se storitve izvaja-
jo. To vpliva na povecˇanje pomena družbene odgovornosti na stra-
ni poslovnih subjektov, ki izkazujejo družbeno odgovorne prakse v
odnosu do svojih deležnikov in okolja (Juhard in Golob 2011, 58). Z
vidika preucˇevanja kolektivne odgovornosti na strani potrošnikov je
pomemben tudi njihov odziv na stanje, ki se kaže v prevzemanju od-
govornih iniciativ. Te so na eni strani izražene z omejevanjem ne-
gativnih vplivov na okolje, na primer z uporabo okolju prijaznega
prevoza, recikliranjem odpadkov, zmanjševanjem porabe naravnih
virov in podobno (Ebreo, Hershey in Vining 1999; Matthies, Klöckner
in Preißner 2006). Prisotni so tudi radikalnejši pristopi, ki se odraža-
jo v zavracˇanju nakupa turisticˇnih storitev zaradi neeticˇnih ravnanj
in pristopov podjetij. Pri tem je dokazano, da se naklonjenost odgo-
vornih potrošnikov do pozitivnih praks kaže tudi v nakupu dražjih
proizvodov in storitev, ki so skladni z njihovimi osebnimi prepricˇa-
nji, vrednotami in eticˇnimi nacˇeli (Cowe in Williams 2000). Tudi po-
rocˇilo mednarodne dobrodelne in razvojne agencije Tearfound.org
(https://www.tearfund.org/), ki se zavzema za odpravo revšcˇine in
krivic v nekaterih najrevnejših skupnostih na svetu, navaja, da so
turisti pripravljeni sprejeti cˇedalje vecˇjo odgovornost za svojo vlo-
go v trajnostnem turizmu. To utemeljujejo z dejstvom, da že polo-
vica turistov povprašuje po informacijah o primernem obnašanju v
najrevnejših destinacijah. V tem kontekstu D. Stanford (2008) pou-
dari, da ni vecˇ mogocˇe spregledati kolektivnega delovanja posamez-
nih potrošnikov v smeri odgovornega ravnanja in njihovih prizade-
vanj za spremembe v družbi. Arnould (2007) meni, da so posredniki
postopnega spreminjanja na trgu za razliko od radikalnih okoljskih
skrajnežev uspešnejši, ker jih prevladujocˇa populacija bolje razume
in s tem lahko privabijo vecˇ zaveznikov. Privrženci »zelenega« pri-
stopa so nedavno predlagali premik paradigme na globalno raven s
prepricˇanjem, da se družbena struktura spreminja od materialisticˇ-
nih k ekološkim virom in vecˇjemu zadovoljstvu individualne potro-
šnje (Moisander 2000) s pojavom okoljskega državljanstva (Hobson
2002). S tem so okoljski problemi postali trend in prevladujocˇe raz-
mišljanje, kar je prepricˇljiva podlaga za premik diskurza k odgovor-
nosti v potrošnji kot smeri generatorja sprememb in izboljšav.
Halpern in Pearl (2004) sta izpostavila sociološke teorije, ki razkri-
Weeden 2002). Pritisk potrošnikov se odraža v povpraševanju, ki ni
vezano le na razmerje cena – kakovost, temvecˇ se nanaša na širše
procese in ozadja, v katerem izdelki nastajajo ali se storitve izvaja-
jo. To vpliva na povecˇanje pomena družbene odgovornosti na stra-
ni poslovnih subjektov, ki izkazujejo družbeno odgovorne prakse v
odnosu do svojih deležnikov in okolja (Juhard in Golob 2011, 58). Z
vidika preucˇevanja kolektivne odgovornosti na strani potrošnikov je
pomemben tudi njihov odziv na stanje, ki se kaže v prevzemanju od-
govornih iniciativ. Te so na eni strani izražene z omejevanjem ne-
gativnih vplivov na okolje, na primer z uporabo okolju prijaznega
prevoza, recikliranjem odpadkov, zmanjševanjem porabe naravnih
virov in podobno (Ebreo, Hershey in Vining 1999; Matthies, Klöckner
in Preißner 2006). Prisotni so tudi radikalnejši pristopi, ki se odraža-
jo v zavracˇanju nakupa turisticˇnih storitev zaradi neeticˇnih ravnanj
in pristopov podjetij. Pri tem je dokazano, da se naklonjenost odgo-
vornih potrošnikov do pozitivnih praks kaže tudi v nakupu dražjih
proizvodov in storitev, ki so skladni z njihovimi osebnimi prepricˇa-
nji, vrednotami in eticˇnimi nacˇeli (Cowe in Williams 2000). Tudi po-
rocˇilo mednarodne dobrodelne in razvojne agencije Tearfound.org
(https://www.tearfund.org/), ki se zavzema za odpravo revšcˇine in
krivic v nekaterih najrevnejših skupnostih na svetu, navaja, da so
turisti pripravljeni sprejeti cˇedalje vecˇjo odgovornost za svojo vlo-
go v trajnostnem turizmu. To utemeljujejo z dejstvom, da že polo-
vica turistov povprašuje po informacijah o primernem obnašanju v
najrevnejših destinacijah. V tem kontekstu D. Stanford (2008) pou-
dari, da ni vecˇ mogocˇe spregledati kolektivnega delovanja posamez-
nih potrošnikov v smeri odgovornega ravnanja in njihovih prizade-
vanj za spremembe v družbi. Arnould (2007) meni, da so posredniki
postopnega spreminjanja na trgu za razliko od radikalnih okoljskih
skrajnežev uspešnejši, ker jih prevladujocˇa populacija bolje razume
in s tem lahko privabijo vecˇ zaveznikov. Privrženci »zelenega« pri-
stopa so nedavno predlagali premik paradigme na globalno raven s
prepricˇanjem, da se družbena struktura spreminja od materialisticˇ-
nih k ekološkim virom in vecˇjemu zadovoljstvu individualne potro-
šnje (Moisander 2000) s pojavom okoljskega državljanstva (Hobson
2002). S tem so okoljski problemi postali trend in prevladujocˇe raz-
mišljanje, kar je prepricˇljiva podlaga za premik diskurza k odgovor-
nosti v potrošnji kot smeri generatorja sprememb in izboljšav.
Halpern in Pearl (2004) sta izpostavila sociološke teorije, ki razkri-
