Page 64 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
vajo pomen socialnih omrežij in vloge vzornikov v skupnosti, ki pou-
darjajo notranjo naravo medsebojnih odnosov in vodijo do kolektiv-
nih vedenjskih sprememb. T. Wright (2004) meni, da so okoljski izzivi
in »ogljikovo državljanstvo« v ospredju zanimanja javnosti in so zla-
sti primerni za povezovanje ljudi, ki so tovrstne probleme prepozna-
li kot pomembne za preživetje. S tem se lahko socialni kapital krepi
na lokalni ravni kot tudi v skupinah ljudi, ki si prizadevajo za vecˇje
in stalnejše spremembe v svojem nacˇinu življenja. Halpern in Pearl
(2004) predlagata koprodukcije rešitev in pogostejše stike s podpor-
nim omrežjem, ki krepi zaupanje v sporocˇila, ki imajo vplivne ucˇinke
in povecˇujejo nadzor nad zaznavnim vedenjem posameznikov. V tu-
rizmu lahko vecˇje opolnomocˇenje turistov služi za ustvarjanje novih
norm o tem, kako smo potovali na pocˇitnice in kakšni vrsti odgovor-
64 ne potrošnje se pri tem zavezujemo.
V zadnjem obdobju se poraja vse vecˇ pobud v okviru civilnih
gibanj, neprofitnih organizacij, tranzitnih mrež in konceptov, ki
ustvarjajo prostor za razmišljanje in razvoj novih idej o tem, kako
spremeniti družbo, da bomo lahko v njej zaživeli bolj harmonicˇno
in izpolnjeno. Pri tem se izpostavlja potreba po družbenem okolju,
ki bi ga doživljali kot podporno in spodbudno za razvoj tako posa-
meznika kot celotne družbe. N. Petrovicˇ (2015) izpostavi, da kljucˇno
družbeno vezivo temelji na vzajemnem zaupanju. Številne global-
ne politike išcˇejo nove strategije in pristope, ki vodijo k pozitivnim
družbenim in okoljskim spremembam.
Med vecˇja združenja neodvisnih organizacij sodi ecolise (Euro-
pean Coalition of Organisations Supporting Local Community Initi-
atives), ki se ukvarja s spodbujanjem in podpiranjem lokalnih sku-
pnosti po Evropi ter si prizadeva za izgradnjo politik in strategij, ki
vodijo k odgovornemu ravnanju in trajnostni prihodnosti. Njeni cˇla-
ni se vkljucˇujejo v mednarodne, nacionalne in vcˇasih tudi regionalne
mreže pobud, ki temeljijo na skupnostih, kot tudi druge organe, ki se
ukvarjajo z raziskavami na evropski ravni, usposabljanji, s komuni-
kacijo in z drugimi dejavnostmi, ki podpirajo ukrepe v skupnostih na
podrocˇju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. S povezo-
vanjem teh organizacij skušajo vzpostaviti skupno vseevropsko za-
vedanje in izhodišcˇe za kolektivno ukrepanje. Ob tem si prizadevajo
dosecˇi enakovredno pozicijo med evropskimi inštitucijam in odlocˇe-
valci in vkljucˇitev v obravnave pri sooblikovanju razvojnih strategij,
smernic trajnostne naravnanosti ter dolgorocˇne vizije za skupno do-
vajo pomen socialnih omrežij in vloge vzornikov v skupnosti, ki pou-
darjajo notranjo naravo medsebojnih odnosov in vodijo do kolektiv-
nih vedenjskih sprememb. T. Wright (2004) meni, da so okoljski izzivi
in »ogljikovo državljanstvo« v ospredju zanimanja javnosti in so zla-
sti primerni za povezovanje ljudi, ki so tovrstne probleme prepozna-
li kot pomembne za preživetje. S tem se lahko socialni kapital krepi
na lokalni ravni kot tudi v skupinah ljudi, ki si prizadevajo za vecˇje
in stalnejše spremembe v svojem nacˇinu življenja. Halpern in Pearl
(2004) predlagata koprodukcije rešitev in pogostejše stike s podpor-
nim omrežjem, ki krepi zaupanje v sporocˇila, ki imajo vplivne ucˇinke
in povecˇujejo nadzor nad zaznavnim vedenjem posameznikov. V tu-
rizmu lahko vecˇje opolnomocˇenje turistov služi za ustvarjanje novih
norm o tem, kako smo potovali na pocˇitnice in kakšni vrsti odgovor-
64 ne potrošnje se pri tem zavezujemo.
V zadnjem obdobju se poraja vse vecˇ pobud v okviru civilnih
gibanj, neprofitnih organizacij, tranzitnih mrež in konceptov, ki
ustvarjajo prostor za razmišljanje in razvoj novih idej o tem, kako
spremeniti družbo, da bomo lahko v njej zaživeli bolj harmonicˇno
in izpolnjeno. Pri tem se izpostavlja potreba po družbenem okolju,
ki bi ga doživljali kot podporno in spodbudno za razvoj tako posa-
meznika kot celotne družbe. N. Petrovicˇ (2015) izpostavi, da kljucˇno
družbeno vezivo temelji na vzajemnem zaupanju. Številne global-
ne politike išcˇejo nove strategije in pristope, ki vodijo k pozitivnim
družbenim in okoljskim spremembam.
Med vecˇja združenja neodvisnih organizacij sodi ecolise (Euro-
pean Coalition of Organisations Supporting Local Community Initi-
atives), ki se ukvarja s spodbujanjem in podpiranjem lokalnih sku-
pnosti po Evropi ter si prizadeva za izgradnjo politik in strategij, ki
vodijo k odgovornemu ravnanju in trajnostni prihodnosti. Njeni cˇla-
ni se vkljucˇujejo v mednarodne, nacionalne in vcˇasih tudi regionalne
mreže pobud, ki temeljijo na skupnostih, kot tudi druge organe, ki se
ukvarjajo z raziskavami na evropski ravni, usposabljanji, s komuni-
kacijo in z drugimi dejavnostmi, ki podpirajo ukrepe v skupnostih na
podrocˇju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. S povezo-
vanjem teh organizacij skušajo vzpostaviti skupno vseevropsko za-
vedanje in izhodišcˇe za kolektivno ukrepanje. Ob tem si prizadevajo
dosecˇi enakovredno pozicijo med evropskimi inštitucijam in odlocˇe-
valci in vkljucˇitev v obravnave pri sooblikovanju razvojnih strategij,
smernic trajnostne naravnanosti ter dolgorocˇne vizije za skupno do-
