Page 71 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
Turisticˇni ponudniki in model trajnostne odgovornosti 71
gl. etics), ali treh P-jev, ljudje (angl. people), planet (angl. planet) in
dobicˇek (angl. profit).
Spremembe z vkljucˇenostjo omenjenih modelov v organizacije so
tesno povezane z odlocˇitvami in zavezami vodstev ter ukrepi na vseh
nivojih poslovanja (Waddock in Bodwell 2007), kar pomeni, da mora
biti razmišljanje v kontekstu okoljske in družbene odgovornosti in-
tegrirano v organizacijsko kulturo. Ucˇinkovitost inštitucij z vplivom
sprememb na širše okolje namrecˇ zahteva premik v pobudah, razmi-
šljanju in praksi, kar za upravljanje predstavlja soocˇanje z evolucij-
skim preskokom k novim vrednotam (Laszlo 2003). S sistemskimi in
procesnimi spremembami lahko zagotavljamo odgovorne poslovne
prakse in upravljanje, vendar so ti vedno povezani s specifiko posa-
meznih organizacij in tudi z vplivi ter odzivi družbenega okolja, v
katerega je vpeto podjetje. Proces sprememb je kompleksen in dol-
gotrajen, ker ucˇinkovita implementacija poslovnih modelov vkljucˇu-
je spremembe miselnosti in vrednot v kulturi podjetja ter razvoja in
preoblikovanje postopkov ter standardov delovanja.
J. Holcomb, Upchurch in Okumus (2007) izpostavljajo nekatere
kritike, ki se nanašajo na pomanjkanje globine v trajnostnih in druž-
beno odgovornih praksah v primeru številnih hotelov, ki ne gredo
dlje od osnovnih znacˇilnosti, na primer spodbujanja gostov k vno-
vicˇni uporabi brisacˇ ali na socialni ravni donatorstva in dobrodelno-
sti (Holcomb, Upchurch in Okumus 2007). Pravi trajnostni pristopi
terjajo mnogo vecˇ in zmagovalci so tisti, ki premorejo prakse recikli-
ranja, proizvajanja energije iz naravnih virov in podobno. Take inici-
ative in aktivnosti so pogosto implementirane zaradi donosnosti in
prepoznanih okoljskih ter družbenih koristi in pozitivnega ucˇinka v
javnosti (Weaver 2014).
Tudi Slovenija se je v zadnjih petih letih jasno zavezala k trajno-
stnemu razvoju turizma kot temeljni razvojni paradigmi. Trajnostni
razvoj je prepoznala kot razvojno usmeritev celotnega slovenskega
turizma in vzpostavila institucionalni okvir, ki podpira prizadeva-
nja pristojnih organov za sprejemanje razvojnih ukrepov v to smer.
S strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 20217 Sloveni-
7. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017–2021. temelji na
razvojnih posebnostih slovenskega turizma; na razvijanju konkurencˇnih prednosti in
spodbujanju sistemskih rešitev na tem podrocˇju; ucˇinkovitem povezovanju nacio-
nalnih, lokalno-regionalnih in podjetniških interesov na podrocˇju razvoja turizma;
spodbujanju globalnih, nacionalnih in lokalnih turisticˇnih produktov, kjer ima Slo-
gl. etics), ali treh P-jev, ljudje (angl. people), planet (angl. planet) in
dobicˇek (angl. profit).
Spremembe z vkljucˇenostjo omenjenih modelov v organizacije so
tesno povezane z odlocˇitvami in zavezami vodstev ter ukrepi na vseh
nivojih poslovanja (Waddock in Bodwell 2007), kar pomeni, da mora
biti razmišljanje v kontekstu okoljske in družbene odgovornosti in-
tegrirano v organizacijsko kulturo. Ucˇinkovitost inštitucij z vplivom
sprememb na širše okolje namrecˇ zahteva premik v pobudah, razmi-
šljanju in praksi, kar za upravljanje predstavlja soocˇanje z evolucij-
skim preskokom k novim vrednotam (Laszlo 2003). S sistemskimi in
procesnimi spremembami lahko zagotavljamo odgovorne poslovne
prakse in upravljanje, vendar so ti vedno povezani s specifiko posa-
meznih organizacij in tudi z vplivi ter odzivi družbenega okolja, v
katerega je vpeto podjetje. Proces sprememb je kompleksen in dol-
gotrajen, ker ucˇinkovita implementacija poslovnih modelov vkljucˇu-
je spremembe miselnosti in vrednot v kulturi podjetja ter razvoja in
preoblikovanje postopkov ter standardov delovanja.
J. Holcomb, Upchurch in Okumus (2007) izpostavljajo nekatere
kritike, ki se nanašajo na pomanjkanje globine v trajnostnih in druž-
beno odgovornih praksah v primeru številnih hotelov, ki ne gredo
dlje od osnovnih znacˇilnosti, na primer spodbujanja gostov k vno-
vicˇni uporabi brisacˇ ali na socialni ravni donatorstva in dobrodelno-
sti (Holcomb, Upchurch in Okumus 2007). Pravi trajnostni pristopi
terjajo mnogo vecˇ in zmagovalci so tisti, ki premorejo prakse recikli-
ranja, proizvajanja energije iz naravnih virov in podobno. Take inici-
ative in aktivnosti so pogosto implementirane zaradi donosnosti in
prepoznanih okoljskih ter družbenih koristi in pozitivnega ucˇinka v
javnosti (Weaver 2014).
Tudi Slovenija se je v zadnjih petih letih jasno zavezala k trajno-
stnemu razvoju turizma kot temeljni razvojni paradigmi. Trajnostni
razvoj je prepoznala kot razvojno usmeritev celotnega slovenskega
turizma in vzpostavila institucionalni okvir, ki podpira prizadeva-
nja pristojnih organov za sprejemanje razvojnih ukrepov v to smer.
S strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 20217 Sloveni-
7. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017–2021. temelji na
razvojnih posebnostih slovenskega turizma; na razvijanju konkurencˇnih prednosti in
spodbujanju sistemskih rešitev na tem podrocˇju; ucˇinkovitem povezovanju nacio-
nalnih, lokalno-regionalnih in podjetniških interesov na podrocˇju razvoja turizma;
spodbujanju globalnih, nacionalnih in lokalnih turisticˇnih produktov, kjer ima Slo-
