Page 76 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
šele, ko podjetja sprejmejo strategijo trajnostnega razvoja. Slednjo
ima po sklepnem porocˇilu raziskave le 35 odstotkov hotelov.
Izkazane ugotovitve empiricˇne raziskave kažejo nizko stopnjo od-
govornosti slovenskih hotelirjev do trajnostnih podrocˇij uspešnosti
poslovanja – ekonomskega, trženjskega in okoljskega. Dejstvo osta-
ja, da je trajnost postala pomemben dejavnik pri nakupnem odlo-
cˇanju potrošnikov tudi v hotelirstvu, zato je odgovornost odzivov v
lucˇi globalnih sprememb še posebej obetavno podrocˇje za prihod-
nje raziskave.
Suverenost pri izbiri in odzivu na turisticˇno izkušnjo
Posamezni atributi turisticˇnih storitev so pomembni za neposredno
turisticˇno izkušnjo potrošnika in njegovo zadovoljstvo, ki je dokaza-
76 no vplivni ekonomski indikator za potencialne spremembe in razvoj
na strani turisticˇne ponudbe. Cˇ e to apliciramo na odgovornost pri
razvoju turisticˇnih storitev, to pomeni, da morajo turisticˇni ponu-
dniki razumeti potrošnikovo konceptualizacijo in interpretacijo od-
govornosti, da bi laže doumeli njegova pricˇakovanja in na tej osnovi
delovali razvojno.
Razprave v teorijah vedenja potrošnikov in vlogi turista se osredo-
tocˇajo tudi na vsebinsko obravnavo izbire v kontekstu nadzora. Izbi-
ro, ki jo imajo potrošniki na trgu, je Graburn (1983) opredelil kot ude-
janjanje svobode in osebno izbiro kot karakter modernega individu-
alizma, pri cˇemer je izbira vedno tudi omejena. Odlocˇanje turistov v
kontekstu dane izbire je po naravi kompleksno in vecˇplastno. M. Ule
in Kline (1996) podata pogled na odlocˇanje modernega posamezni-
ka, ki mu je naloženo, da mora biti svoboden, da konstruira svoj ob-
stoj na osnovi rezultatov izbir, ki jih naredi med množico alternativ,
pri cˇemer ne gre za pritisk mehanizmov družbenega nadzora, tem-
vecˇ je ta pogojen s subjektivnimi interpretacijami in z ambicijami ter
inštitucionalno ali družbeno ovrednotenimi nacˇini življenja.
Pri tem je vecˇina našega prostega cˇasa in pocˇitniških izkušenj bolj
ali manj pod nadzorom in vplivom usmerjenih izbir. V tem oziru
Hannigan (1998, 70) izpostavi, da ni vecˇ toliko v ospredju vloga po-
trošništva pri doseganju statusa in identitete, temvecˇ dejstvo, da se
potrošništvo pogosto pojavlja v kontekstu programirane turisticˇne
izkušnje. Konkretni primeri se nanašajo na izbiro pocˇitnic v obli-
ki pavšalnega produkta oziroma paketne ponudbe turisticˇnih agen-
cij, kjer sta nepredvidljivost in potencialna nevarnost izkljucˇeni. S
šele, ko podjetja sprejmejo strategijo trajnostnega razvoja. Slednjo
ima po sklepnem porocˇilu raziskave le 35 odstotkov hotelov.
Izkazane ugotovitve empiricˇne raziskave kažejo nizko stopnjo od-
govornosti slovenskih hotelirjev do trajnostnih podrocˇij uspešnosti
poslovanja – ekonomskega, trženjskega in okoljskega. Dejstvo osta-
ja, da je trajnost postala pomemben dejavnik pri nakupnem odlo-
cˇanju potrošnikov tudi v hotelirstvu, zato je odgovornost odzivov v
lucˇi globalnih sprememb še posebej obetavno podrocˇje za prihod-
nje raziskave.
Suverenost pri izbiri in odzivu na turisticˇno izkušnjo
Posamezni atributi turisticˇnih storitev so pomembni za neposredno
turisticˇno izkušnjo potrošnika in njegovo zadovoljstvo, ki je dokaza-
76 no vplivni ekonomski indikator za potencialne spremembe in razvoj
na strani turisticˇne ponudbe. Cˇ e to apliciramo na odgovornost pri
razvoju turisticˇnih storitev, to pomeni, da morajo turisticˇni ponu-
dniki razumeti potrošnikovo konceptualizacijo in interpretacijo od-
govornosti, da bi laže doumeli njegova pricˇakovanja in na tej osnovi
delovali razvojno.
Razprave v teorijah vedenja potrošnikov in vlogi turista se osredo-
tocˇajo tudi na vsebinsko obravnavo izbire v kontekstu nadzora. Izbi-
ro, ki jo imajo potrošniki na trgu, je Graburn (1983) opredelil kot ude-
janjanje svobode in osebno izbiro kot karakter modernega individu-
alizma, pri cˇemer je izbira vedno tudi omejena. Odlocˇanje turistov v
kontekstu dane izbire je po naravi kompleksno in vecˇplastno. M. Ule
in Kline (1996) podata pogled na odlocˇanje modernega posamezni-
ka, ki mu je naloženo, da mora biti svoboden, da konstruira svoj ob-
stoj na osnovi rezultatov izbir, ki jih naredi med množico alternativ,
pri cˇemer ne gre za pritisk mehanizmov družbenega nadzora, tem-
vecˇ je ta pogojen s subjektivnimi interpretacijami in z ambicijami ter
inštitucionalno ali družbeno ovrednotenimi nacˇini življenja.
Pri tem je vecˇina našega prostega cˇasa in pocˇitniških izkušenj bolj
ali manj pod nadzorom in vplivom usmerjenih izbir. V tem oziru
Hannigan (1998, 70) izpostavi, da ni vecˇ toliko v ospredju vloga po-
trošništva pri doseganju statusa in identitete, temvecˇ dejstvo, da se
potrošništvo pogosto pojavlja v kontekstu programirane turisticˇne
izkušnje. Konkretni primeri se nanašajo na izbiro pocˇitnic v obli-
ki pavšalnega produkta oziroma paketne ponudbe turisticˇnih agen-
cij, kjer sta nepredvidljivost in potencialna nevarnost izkljucˇeni. S
