Page 75 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Turisticˇni ponudniki in model trajnostne odgovornosti 75
racˇunovodska shema (emas), okoljski standardi iso in drugi. Mnoga
priporocˇila in merila se prekrivajo. V aktualni model so vkljucˇeni na-
slednji okoljski kazalniki, ki so združeni v šest podrocˇij: upravljanje
z vodo, upravljanje z energijo, emisije toplogrednih plinov, biotska
raznovrstnost, vnovicˇna uporaba virov ter okoljsko ozavešcˇanje za-
poslenih in gostov. Vecˇina navedenih okoljskih podrocˇij zajema ka-
zalnike tudi v raziskavi v nadaljevanju naloge.
Med družbeno-kulturne indikatorje pa sodita odnos do družbe-
nega okolja in sodelovanje z vsemi deležniki, vkljucˇno s politicˇno di-
menzijo poslovanja. Nanašajo se na naslednja podrocˇja: zaposlene,
lokalno skupnost, lokalne prebivalce, nevladne okoljske organizaci-
je, politicˇno okolje v smislu uresnicˇevanja trajnostne politike podje-
tja in sodelovanja pri skupni strategiji trajnostnega razvoja turizma
v destinaciji.
Rezultati empiricˇne raziskave so pokazali, da hotelska podjetja v
Sloveniji tradicionalne kazalnike merjenja ekonomskega poslovanja,
ki so znacˇilni za vsa podjetja, spremljajo predvsem zaradi zakonske
obveznosti. Nekoliko slabše je spremljanje kazalnikov na trženjskem
podrocˇju, kjer tovrstno uspešnost meri približno polovica slovenskih
hotelskih podjetij, cˇeprav je prisotno zavedanje in potreba po kom-
pleksnejšem spremljanju tega podrocˇja. T. Mihalicˇ, L. Kneževic´ Cvel-
bar in V. Žabkar (2014) poudarjajo razumevanje želja in potreb potro-
šnikov in v zvezi s tem nujno osredotocˇenost na potrošnika, kajti ho-
telske organizacije, ki ne bodo sposobne slediti trendom in razume-
ti svojih gostov, bodo dolgorocˇno soocˇene s problemom strateškega
razkoraka. Nadalje iz ugotovitev izhaja, da je pred hotelskimi podjetji
še velik izziv v procesu standardizacije. Doživetja in izkušnje gostov
so namrecˇ povezani z neotipljivostjo storitve in proizvoda v turizmu,
zato se je na odzive, potrebe in želje gostov treba ustrezno odzvati.
Inovativen pristop k trženju in procesu oblikovanja turisticˇnih pro-
izvodov pa je zaželen in nujen. Tudi na podrocˇju politicˇne dimenzije
bi morala biti hotelska podjetja proaktivnejša v procesu oblikovanja
in sodelovanja v razlicˇnih mrežah na ravni destinacije in zunaj nje.
Najvecˇji odklon v rezultatih je zaznan na podrocˇju spremljanja okolj-
skih kazalnikov, in sicer tako pri meritvah kot pri ocenah uporabno-
sti kazalnikov, ki posredno kažejo na nižjo okoljsko odgovornost ali
s tem povezano nizko okoljsko osvešcˇenost slovenskih hotelirjev v
primerjavi z njihovimi kolegi v tujini. Pri tem so poudarili, da je ce-
lovit pristop k trajnostnemu modelu uspešnosti poslovanja možen
racˇunovodska shema (emas), okoljski standardi iso in drugi. Mnoga
priporocˇila in merila se prekrivajo. V aktualni model so vkljucˇeni na-
slednji okoljski kazalniki, ki so združeni v šest podrocˇij: upravljanje
z vodo, upravljanje z energijo, emisije toplogrednih plinov, biotska
raznovrstnost, vnovicˇna uporaba virov ter okoljsko ozavešcˇanje za-
poslenih in gostov. Vecˇina navedenih okoljskih podrocˇij zajema ka-
zalnike tudi v raziskavi v nadaljevanju naloge.
Med družbeno-kulturne indikatorje pa sodita odnos do družbe-
nega okolja in sodelovanje z vsemi deležniki, vkljucˇno s politicˇno di-
menzijo poslovanja. Nanašajo se na naslednja podrocˇja: zaposlene,
lokalno skupnost, lokalne prebivalce, nevladne okoljske organizaci-
je, politicˇno okolje v smislu uresnicˇevanja trajnostne politike podje-
tja in sodelovanja pri skupni strategiji trajnostnega razvoja turizma
v destinaciji.
Rezultati empiricˇne raziskave so pokazali, da hotelska podjetja v
Sloveniji tradicionalne kazalnike merjenja ekonomskega poslovanja,
ki so znacˇilni za vsa podjetja, spremljajo predvsem zaradi zakonske
obveznosti. Nekoliko slabše je spremljanje kazalnikov na trženjskem
podrocˇju, kjer tovrstno uspešnost meri približno polovica slovenskih
hotelskih podjetij, cˇeprav je prisotno zavedanje in potreba po kom-
pleksnejšem spremljanju tega podrocˇja. T. Mihalicˇ, L. Kneževic´ Cvel-
bar in V. Žabkar (2014) poudarjajo razumevanje želja in potreb potro-
šnikov in v zvezi s tem nujno osredotocˇenost na potrošnika, kajti ho-
telske organizacije, ki ne bodo sposobne slediti trendom in razume-
ti svojih gostov, bodo dolgorocˇno soocˇene s problemom strateškega
razkoraka. Nadalje iz ugotovitev izhaja, da je pred hotelskimi podjetji
še velik izziv v procesu standardizacije. Doživetja in izkušnje gostov
so namrecˇ povezani z neotipljivostjo storitve in proizvoda v turizmu,
zato se je na odzive, potrebe in želje gostov treba ustrezno odzvati.
Inovativen pristop k trženju in procesu oblikovanja turisticˇnih pro-
izvodov pa je zaželen in nujen. Tudi na podrocˇju politicˇne dimenzije
bi morala biti hotelska podjetja proaktivnejša v procesu oblikovanja
in sodelovanja v razlicˇnih mrežah na ravni destinacije in zunaj nje.
Najvecˇji odklon v rezultatih je zaznan na podrocˇju spremljanja okolj-
skih kazalnikov, in sicer tako pri meritvah kot pri ocenah uporabno-
sti kazalnikov, ki posredno kažejo na nižjo okoljsko odgovornost ali
s tem povezano nizko okoljsko osvešcˇenost slovenskih hotelirjev v
primerjavi z njihovimi kolegi v tujini. Pri tem so poudarili, da je ce-
lovit pristop k trajnostnemu modelu uspešnosti poslovanja možen
