Page 83 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Suverenost pri izbiri in odzivu na turisticˇno izkušnjo 83
cer so eksoticˇnejše in vznemirljivejše aktivnosti intenzivnejši porab-
niki energije kot na primer helikopterski prevozi smucˇarjev na nedo-
stopna, višje ležecˇa gorska obmocˇja, potapljanje, panoramski poleti,
križarjenja in podobno. Z vidika trajnostne perspektive turizma so
zaželene aktivnosti z nižjo potrošnjo energije, kot so obiski muzejev,
živalskih vrtov ali centrov eksperimentov. Turiste zaradi popularno-
sti in eksoticˇnosti pritegnejo aktivnosti, ki so okolju manj prijazne
(Becken 2007). Vcˇasih k temu pripomorejo tudi lokacije z naravnimi
in s kulturnimi znamenitostmi, s tem, ko pritegnejo turiste, ki želijo
spoznati avtenticˇnost destinacije preko lastne udeležbe pri tradicio-
nalnih navadah in obicˇajih v kraju, vzpostavljanja stika z domacˇini,
sodelovanja pri pripravi jedi ter pri drugih tradicionalnih nacˇinih ži-
vljenja. Gre za vzajemno koristen nacˇin, v katerem posamezniki pre-
ko osebne turisticˇne izkušnje podpirajo lokalno ekonomijo.
Nakupovanje v turisticˇni destinaciji veliko prispeva k lokalni eko-
nomiji. Turisti nakupujejo izdelke, kot so hrana in modni izdelki, ob
tem pa tudi storitve, kamor sodijo storitve za dobro pocˇutje in le-
poto, zdravstvene storitve, turisticˇna vodenja in podobno. Drugi po-
memben vpliv turisticˇne potrošnje, poleg ogrožanja razlicˇnih vrst
biodiverzitete, se nanaša na nespoštovanje lokalne kulture in žalji-
ve storitve, kot je prostitucija. Javna prepoved tovrstnih praks ima v
številnih destinacijah mocˇno rivalstvo v cˇloveški želji po edinstve-
nosti in s tem skritega sovražnika, proti kateremu se je težko boriti.
Turisticˇno potrošnjo je težko nadzirati in spreminjati, ker gre za in-
dividualno delovanje, ki se odvija v nakljucˇnem okolju. Edini nacˇin
izbire nakupa lokalnih proizvodov, po možnosti iz pravicˇne trgovine,
je odvisen od lastnih odlocˇitev posameznikov. Vplivi navad iz vsako-
dnevnega življenja prevladujejo. Zaradi rutiniranega procesa odlo-
cˇanja, ki izhaja iz enostavnosti navad, je dnevno življenje ljudi lažje
in hitrejše.
Ilustrativni primer ponazarja dejstvo, da je cˇas, potreben za anali-
zo izbire znamcˇenih izdelkov v supermarketu, enak aktualnemu na-
kupu iz navade osmih do desetih obicˇajnih izdelkov. Pod pritiskom
omejitev cˇasa in stresa so navade skrita ovira za spremembe v smeri
odgovorneje naravnane potrošnje. V nasprotju z navadami so pre-
ference fleksibilnejše in se nanje laže vpliva z zunanjimi dejavniki,
kot so oglaševanje, moda, statusni simboli in podobno. Poleg tega
so predhodne izkušnje, bodisi osebne ali izkušnje družine in prijate-
ljev, poleg moralnih vrednot mocˇna determinanta pri nakupni izbiri,
cer so eksoticˇnejše in vznemirljivejše aktivnosti intenzivnejši porab-
niki energije kot na primer helikopterski prevozi smucˇarjev na nedo-
stopna, višje ležecˇa gorska obmocˇja, potapljanje, panoramski poleti,
križarjenja in podobno. Z vidika trajnostne perspektive turizma so
zaželene aktivnosti z nižjo potrošnjo energije, kot so obiski muzejev,
živalskih vrtov ali centrov eksperimentov. Turiste zaradi popularno-
sti in eksoticˇnosti pritegnejo aktivnosti, ki so okolju manj prijazne
(Becken 2007). Vcˇasih k temu pripomorejo tudi lokacije z naravnimi
in s kulturnimi znamenitostmi, s tem, ko pritegnejo turiste, ki želijo
spoznati avtenticˇnost destinacije preko lastne udeležbe pri tradicio-
nalnih navadah in obicˇajih v kraju, vzpostavljanja stika z domacˇini,
sodelovanja pri pripravi jedi ter pri drugih tradicionalnih nacˇinih ži-
vljenja. Gre za vzajemno koristen nacˇin, v katerem posamezniki pre-
ko osebne turisticˇne izkušnje podpirajo lokalno ekonomijo.
Nakupovanje v turisticˇni destinaciji veliko prispeva k lokalni eko-
nomiji. Turisti nakupujejo izdelke, kot so hrana in modni izdelki, ob
tem pa tudi storitve, kamor sodijo storitve za dobro pocˇutje in le-
poto, zdravstvene storitve, turisticˇna vodenja in podobno. Drugi po-
memben vpliv turisticˇne potrošnje, poleg ogrožanja razlicˇnih vrst
biodiverzitete, se nanaša na nespoštovanje lokalne kulture in žalji-
ve storitve, kot je prostitucija. Javna prepoved tovrstnih praks ima v
številnih destinacijah mocˇno rivalstvo v cˇloveški želji po edinstve-
nosti in s tem skritega sovražnika, proti kateremu se je težko boriti.
Turisticˇno potrošnjo je težko nadzirati in spreminjati, ker gre za in-
dividualno delovanje, ki se odvija v nakljucˇnem okolju. Edini nacˇin
izbire nakupa lokalnih proizvodov, po možnosti iz pravicˇne trgovine,
je odvisen od lastnih odlocˇitev posameznikov. Vplivi navad iz vsako-
dnevnega življenja prevladujejo. Zaradi rutiniranega procesa odlo-
cˇanja, ki izhaja iz enostavnosti navad, je dnevno življenje ljudi lažje
in hitrejše.
Ilustrativni primer ponazarja dejstvo, da je cˇas, potreben za anali-
zo izbire znamcˇenih izdelkov v supermarketu, enak aktualnemu na-
kupu iz navade osmih do desetih obicˇajnih izdelkov. Pod pritiskom
omejitev cˇasa in stresa so navade skrita ovira za spremembe v smeri
odgovorneje naravnane potrošnje. V nasprotju z navadami so pre-
ference fleksibilnejše in se nanje laže vpliva z zunanjimi dejavniki,
kot so oglaševanje, moda, statusni simboli in podobno. Poleg tega
so predhodne izkušnje, bodisi osebne ali izkušnje družine in prijate-
ljev, poleg moralnih vrednot mocˇna determinanta pri nakupni izbiri,
