Page 78 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
Domnevna suverenost potrošnikov pri tržni izbiri v nakupnem ve-
denju je eden izmed razlogov, da tržniki in drugi oblikovalci politik
skušajo na prikrit nacˇin vplivati na osebni življenjski slog posame-
znikov. Tako so spremembe, povezane s preferencami turistov, delno
pogojene tudi z razlicˇnimi marketinškimi tehnikami. Angleški turi-
sticˇni urad (English Tourism Council 1999) je identificiral pet tren-
dov, ki se nanašajo na spremembe v naravi potrošnje v turizmu:
• turisti ne bodo samo premožnejši, temvecˇ tudi preudarnejši in
zahtevnejši;
• povecˇalo se bo število samskih popotnikov;
• povecˇalo se bo število krajših pocˇitnic;
• turisti bodo imeli manj cˇasa, zato se bodo osredotocˇali na pove-
78 cˇevanje doživetij in bodo manj napora vložili v iskanje ponudb;
• povecˇalo se bo povpraševanje po meri posameznika urejenih
pocˇitnic, ki ne sodijo v klasicˇno paketno ponudbo.
King (2002) je izpostavil, da turizem sloni na nacˇinu življenja in da
sta za turisticˇni trg primarnega pomena življenjski slog ter osebno
doživljanje turisticˇne izkušnje posameznika. Meni, da je potovanje
primarno povezano z doživetji in izkušnjami, šele nato z destinaci-
jami. Predhodno je ta argument zagovarjal že Krippendorf (1987), ki
je odgovorni turizem postavil v kontekst Maslowove piramide potreb
(1968) z utemeljitvijo, da turisti potrebujejo fizicˇno aktivnost, vkljucˇ-
no s spanjem in prehranjevanjem, vendar je za njihovo zadovoljstvo
pomembnejša »emocionalna aktivnost«, pri cˇemer išcˇejo in si priza-
devajo za dejavnosti in izkušnje, ki jim niso na voljo v vsakdanjem
življenju. Turisti zadovoljstvo išcˇejo tudi v družbenih stikih z drugi-
mi ljudmi in samoaktualizaciji prek ustvarjalne dejavnosti, znanja in
raziskovanja. S tem je nakazan premik k sodobnemu pojmovanju tu-
rista kot neodvisnega, kriticˇnega potrošnika ne samo doma, temvecˇ
tudi na potovanju, kar kaže na pomen aktivnega in prebujenega tu-
rista, ki dokazuje potrebo po samoaktualizaciji in izpolnitvi v vseh
sferah življenja (Goodwin in Frances 2003).
Proces prilagajanja potrošnje življenjskemu slogu vkljucˇuje vecˇ
kot le preprosto izmenjavo vrednosti blaga in storitev v ozkem mate-
rialnem pomenu. Pri tem za pozitivno turisticˇno izkušnjo štejejo tu-
di kulturne izmenjave, pricˇakovanja, želje, doživetja in izkušnje kot
tudi ideje o tem, kaj je pomembno in vredno ogleda ter spomina in
kaj ne. Zato je pomembna kombinacija individualne, s kulturo pogo-
Domnevna suverenost potrošnikov pri tržni izbiri v nakupnem ve-
denju je eden izmed razlogov, da tržniki in drugi oblikovalci politik
skušajo na prikrit nacˇin vplivati na osebni življenjski slog posame-
znikov. Tako so spremembe, povezane s preferencami turistov, delno
pogojene tudi z razlicˇnimi marketinškimi tehnikami. Angleški turi-
sticˇni urad (English Tourism Council 1999) je identificiral pet tren-
dov, ki se nanašajo na spremembe v naravi potrošnje v turizmu:
• turisti ne bodo samo premožnejši, temvecˇ tudi preudarnejši in
zahtevnejši;
• povecˇalo se bo število samskih popotnikov;
• povecˇalo se bo število krajših pocˇitnic;
• turisti bodo imeli manj cˇasa, zato se bodo osredotocˇali na pove-
78 cˇevanje doživetij in bodo manj napora vložili v iskanje ponudb;
• povecˇalo se bo povpraševanje po meri posameznika urejenih
pocˇitnic, ki ne sodijo v klasicˇno paketno ponudbo.
King (2002) je izpostavil, da turizem sloni na nacˇinu življenja in da
sta za turisticˇni trg primarnega pomena življenjski slog ter osebno
doživljanje turisticˇne izkušnje posameznika. Meni, da je potovanje
primarno povezano z doživetji in izkušnjami, šele nato z destinaci-
jami. Predhodno je ta argument zagovarjal že Krippendorf (1987), ki
je odgovorni turizem postavil v kontekst Maslowove piramide potreb
(1968) z utemeljitvijo, da turisti potrebujejo fizicˇno aktivnost, vkljucˇ-
no s spanjem in prehranjevanjem, vendar je za njihovo zadovoljstvo
pomembnejša »emocionalna aktivnost«, pri cˇemer išcˇejo in si priza-
devajo za dejavnosti in izkušnje, ki jim niso na voljo v vsakdanjem
življenju. Turisti zadovoljstvo išcˇejo tudi v družbenih stikih z drugi-
mi ljudmi in samoaktualizaciji prek ustvarjalne dejavnosti, znanja in
raziskovanja. S tem je nakazan premik k sodobnemu pojmovanju tu-
rista kot neodvisnega, kriticˇnega potrošnika ne samo doma, temvecˇ
tudi na potovanju, kar kaže na pomen aktivnega in prebujenega tu-
rista, ki dokazuje potrebo po samoaktualizaciji in izpolnitvi v vseh
sferah življenja (Goodwin in Frances 2003).
Proces prilagajanja potrošnje življenjskemu slogu vkljucˇuje vecˇ
kot le preprosto izmenjavo vrednosti blaga in storitev v ozkem mate-
rialnem pomenu. Pri tem za pozitivno turisticˇno izkušnjo štejejo tu-
di kulturne izmenjave, pricˇakovanja, želje, doživetja in izkušnje kot
tudi ideje o tem, kaj je pomembno in vredno ogleda ter spomina in
kaj ne. Zato je pomembna kombinacija individualne, s kulturo pogo-
