Page 82 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
problem v mediteranskih turisticˇnih destinacijah, kjer se jih kumu-
lira skoraj 3 mio. ton letno in se do leta 2025 pricˇakuje narašcˇanje do
12 mio. (Stanners in Bourdeau 1995).
Individualna potrošnja med pocˇitnicami je v veliki meri odraz
vsakdanjega življenjskega sloga. V cˇasu pocˇitnic so odlocˇitve turi-
stov vecˇinoma avtomaticˇno nadaljevanje domacˇih navad in rutin
(Bargeman in van der Poel 2006). Dopušcˇanje popustljivejšega rav-
nanja omogocˇa, da se na pocˇitnicah ohranjajo navade in rutine gle-
de osnovnih potreb, kot so tuširanje, prehranjevanje, ogrevanje in
hlajenje, osvetljevanje in podobno. Posameznikom je laže ohranjati
navade in rutine, zato jih težko prekinejo, saj te spremembe zahte-
vajo mocˇno motivacijo, ugodnosti ali nadomestila. Sugestije in pre-
dlogi glede omejitev zaradi ohranjanja in varovanja okolja so lahko
82 napacˇno razumljeni kot omejevanje in zmanjševanje lastnega udo-
bja na pocˇitnicah, za katere so placˇali (Zabil 2002). Poleg tega ima
nacˇin življenja temelje v osebnih preferencah, ki so na pocˇitnicah
predvsem hedonisticˇne narave (Demeritt 2005). Zato je treba v ko-
munikacijo vkljucˇiti jasna in neposredna pojasnila, ki bodo turiste
prepricˇala, zakaj in kako s svojo potrošnjo zmanjšajo negativne vpli-
ve. Na primer, dober in ucˇinkovit primer sporocˇila v številnih hotelih
je: »Varcˇujmo z vodo in znova uporabimo brisacˇe.« Za spremembe
ravnanj se turisti odlocˇijo, cˇe so takim sporocˇilom s pojasnili podvr-
ženi vecˇkrat in pogosteje.
Turisti storitve izbirajo optimalno in zelo razlicˇno glede na svoje
preference in zmožnosti. S. Dolnicar in Long (2009) v svoji raziskavi
poleg stališcˇ in prepricˇanj vedenja potrošnikov v odnosu do družbe-
nih in ekoloških atributov izpostavita tudi pomen nakupnih moti-
vov. Razvrstita jih glede na glavne tržne atribute, kot so informacije,
cena, preference nakupa in osebni motivi za nakup turisticˇnih stori-
tev.
Izbira turisticˇnih aktivnosti in zabave, v katerih uživajo turisti, je
relevantna z vidika vplivov na okolje. Opazovanje biodiverzitete lah-
ko ustvari številne omejitve in motnje v obnašanju živali (ptice, žel-
ve, delfini) in vpliva na umik iz njihovega naravnega okolja. Prenatr-
panost prostorov na obcˇutljivih naravnih obmocˇjih vodi v izginjanje
flore in favne, kar onemogocˇa obnovitev. Na primer, velika degrada-
cija okolja je znacˇilna v alpskih predelih, kjer se odvijajo intenzivne
smucˇarske aktivnosti. S. Becken (2007) opozarja, da so tudi razprše-
ne zabavišcˇne aktivnosti znacˇilno povezane s porabo energije, in si-
problem v mediteranskih turisticˇnih destinacijah, kjer se jih kumu-
lira skoraj 3 mio. ton letno in se do leta 2025 pricˇakuje narašcˇanje do
12 mio. (Stanners in Bourdeau 1995).
Individualna potrošnja med pocˇitnicami je v veliki meri odraz
vsakdanjega življenjskega sloga. V cˇasu pocˇitnic so odlocˇitve turi-
stov vecˇinoma avtomaticˇno nadaljevanje domacˇih navad in rutin
(Bargeman in van der Poel 2006). Dopušcˇanje popustljivejšega rav-
nanja omogocˇa, da se na pocˇitnicah ohranjajo navade in rutine gle-
de osnovnih potreb, kot so tuširanje, prehranjevanje, ogrevanje in
hlajenje, osvetljevanje in podobno. Posameznikom je laže ohranjati
navade in rutine, zato jih težko prekinejo, saj te spremembe zahte-
vajo mocˇno motivacijo, ugodnosti ali nadomestila. Sugestije in pre-
dlogi glede omejitev zaradi ohranjanja in varovanja okolja so lahko
82 napacˇno razumljeni kot omejevanje in zmanjševanje lastnega udo-
bja na pocˇitnicah, za katere so placˇali (Zabil 2002). Poleg tega ima
nacˇin življenja temelje v osebnih preferencah, ki so na pocˇitnicah
predvsem hedonisticˇne narave (Demeritt 2005). Zato je treba v ko-
munikacijo vkljucˇiti jasna in neposredna pojasnila, ki bodo turiste
prepricˇala, zakaj in kako s svojo potrošnjo zmanjšajo negativne vpli-
ve. Na primer, dober in ucˇinkovit primer sporocˇila v številnih hotelih
je: »Varcˇujmo z vodo in znova uporabimo brisacˇe.« Za spremembe
ravnanj se turisti odlocˇijo, cˇe so takim sporocˇilom s pojasnili podvr-
ženi vecˇkrat in pogosteje.
Turisti storitve izbirajo optimalno in zelo razlicˇno glede na svoje
preference in zmožnosti. S. Dolnicar in Long (2009) v svoji raziskavi
poleg stališcˇ in prepricˇanj vedenja potrošnikov v odnosu do družbe-
nih in ekoloških atributov izpostavita tudi pomen nakupnih moti-
vov. Razvrstita jih glede na glavne tržne atribute, kot so informacije,
cena, preference nakupa in osebni motivi za nakup turisticˇnih stori-
tev.
Izbira turisticˇnih aktivnosti in zabave, v katerih uživajo turisti, je
relevantna z vidika vplivov na okolje. Opazovanje biodiverzitete lah-
ko ustvari številne omejitve in motnje v obnašanju živali (ptice, žel-
ve, delfini) in vpliva na umik iz njihovega naravnega okolja. Prenatr-
panost prostorov na obcˇutljivih naravnih obmocˇjih vodi v izginjanje
flore in favne, kar onemogocˇa obnovitev. Na primer, velika degrada-
cija okolja je znacˇilna v alpskih predelih, kjer se odvijajo intenzivne
smucˇarske aktivnosti. S. Becken (2007) opozarja, da so tudi razprše-
ne zabavišcˇne aktivnosti znacˇilno povezane s porabo energije, in si-
