Page 81 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Suverenost pri izbiri in odzivu na turisticˇno izkušnjo 81
na potrošnjo vode in energije ter odpadne materiale. Izbira turisticˇ-
ne nastanitve temelji na odlocˇitvi glede na kakovost, varnost, loka-
cijo in bližino znamenitosti (Miller 2001). Visoka zasedenost hote-
lov postane problematicˇna v množicˇnih turisticˇnih destinacijah, kjer
se akumulirajo vplivi na vire porabe in odpadke, ki nastanejo pred-
vsem na vrhuncu turisticˇne sezone in lahko preobremenijo lokalno
infrastrukturo. Stopnje zasedenosti priljubljenih evropskih destina-
cij kažejo na preobremenjenost prostora (Schmidt-Belz idr. 2003),
kar predstavlja okoljsko tveganje za ljudi in naravo. To stanje pozi-
va k akciji za izboljšave na obeh straneh, tako na strani odgovornosti
turisticˇnih ponudnikov kot na strani turistov pri potrošnji energije
in vode ter ravnanju z odpadki (Budeanu 2005). Glede na prisotno
zavedanje tveganja in odgovornost so se v zadnjem cˇasu pojavile al-
ternativne namestitvene možnosti z visoko okoljskimi rešitvami, od
ekoopreme, ucˇinkovitih sistemov za varcˇevanje z vodo in energijo,
recikliranja odpadkov in avtomatiziranih nadzornih sistemov ogre-
vanja in hlajenja. Nase opozarjajo z okoljskim certificiranjem, akre-
ditacijami in okoljskimi ter družbeno odgovornimi nagradami, kar
odgovornim turistom predstavlja pomembno prednost in orientaci-
jo pri izbiri v množici namestitvene ponudbe na trgu.
Možnost izbire omejujejo financˇni viri in koncˇna odlocˇitev potro-
šnikov temelji na kakovosti. Prevoz in namestitev predstavljata pri-
bližno 60-odstotni delež porabe financˇnih virov, ki jih turisti name-
nijo pocˇitnicam (Budeanu 2005), zato so pri presoji in oceni izbire
preudarni in racionalni glede vrednosti, ki jo dobijo za porabljeni de-
nar.
S kakovostjo in ucˇinkovitostjo turisticˇne ponudbe je ozko poveza-
na individualna turisticˇna potrošnja pri porabi vode, energije, hra-
ne in podobno, ki ima pomembno zmožnost ustvarjanja povratnih
ucˇinkov. Na primer, povprecˇna poraba vode znacˇilno niha glede na
lokacijo in vrsto namestitve: v luksuznih letovišcˇih se giblje od 240
do 440 litrov/nocˇ.9 Poraba energije se v skoraj 50 odstotkih name-
ni za ogrevanje, ventilacijo in hlajenje hotelov, za pripravo jedi v 25
odstotkih, ogrevanje sanitarne vode 13, osvetlitev 7 in ostale vire v
okoli 7 odstotkih, in je odvisna od sezone, namestitvenih kapacitet
in ponudbe (crem 2000, 36–38). Upravljanje z odpadki je temeljni
9. Povprecˇna poraba vode na luksuzni slog pocˇitnikovanja vkljucˇuje porabo za za-
livanje vrtov, bazene, savne, golf igrišcˇa, tuširanja in podobno.
na potrošnjo vode in energije ter odpadne materiale. Izbira turisticˇ-
ne nastanitve temelji na odlocˇitvi glede na kakovost, varnost, loka-
cijo in bližino znamenitosti (Miller 2001). Visoka zasedenost hote-
lov postane problematicˇna v množicˇnih turisticˇnih destinacijah, kjer
se akumulirajo vplivi na vire porabe in odpadke, ki nastanejo pred-
vsem na vrhuncu turisticˇne sezone in lahko preobremenijo lokalno
infrastrukturo. Stopnje zasedenosti priljubljenih evropskih destina-
cij kažejo na preobremenjenost prostora (Schmidt-Belz idr. 2003),
kar predstavlja okoljsko tveganje za ljudi in naravo. To stanje pozi-
va k akciji za izboljšave na obeh straneh, tako na strani odgovornosti
turisticˇnih ponudnikov kot na strani turistov pri potrošnji energije
in vode ter ravnanju z odpadki (Budeanu 2005). Glede na prisotno
zavedanje tveganja in odgovornost so se v zadnjem cˇasu pojavile al-
ternativne namestitvene možnosti z visoko okoljskimi rešitvami, od
ekoopreme, ucˇinkovitih sistemov za varcˇevanje z vodo in energijo,
recikliranja odpadkov in avtomatiziranih nadzornih sistemov ogre-
vanja in hlajenja. Nase opozarjajo z okoljskim certificiranjem, akre-
ditacijami in okoljskimi ter družbeno odgovornimi nagradami, kar
odgovornim turistom predstavlja pomembno prednost in orientaci-
jo pri izbiri v množici namestitvene ponudbe na trgu.
Možnost izbire omejujejo financˇni viri in koncˇna odlocˇitev potro-
šnikov temelji na kakovosti. Prevoz in namestitev predstavljata pri-
bližno 60-odstotni delež porabe financˇnih virov, ki jih turisti name-
nijo pocˇitnicam (Budeanu 2005), zato so pri presoji in oceni izbire
preudarni in racionalni glede vrednosti, ki jo dobijo za porabljeni de-
nar.
S kakovostjo in ucˇinkovitostjo turisticˇne ponudbe je ozko poveza-
na individualna turisticˇna potrošnja pri porabi vode, energije, hra-
ne in podobno, ki ima pomembno zmožnost ustvarjanja povratnih
ucˇinkov. Na primer, povprecˇna poraba vode znacˇilno niha glede na
lokacijo in vrsto namestitve: v luksuznih letovišcˇih se giblje od 240
do 440 litrov/nocˇ.9 Poraba energije se v skoraj 50 odstotkih name-
ni za ogrevanje, ventilacijo in hlajenje hotelov, za pripravo jedi v 25
odstotkih, ogrevanje sanitarne vode 13, osvetlitev 7 in ostale vire v
okoli 7 odstotkih, in je odvisna od sezone, namestitvenih kapacitet
in ponudbe (crem 2000, 36–38). Upravljanje z odpadki je temeljni
9. Povprecˇna poraba vode na luksuzni slog pocˇitnikovanja vkljucˇuje porabo za za-
livanje vrtov, bazene, savne, golf igrišcˇa, tuširanja in podobno.
