Page 37 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 37
Opredelitev pojma učinkovitosti znotraj mreže zdravstvenega varstva
V prvem koraku zdravstvene funkcije se vzpostavlja odnos med inputi
in outputi v obliki zdravstvenih storitev. V tem odnosu se oblikuje eko-
nomska oziroma stroškovna učinkovitost, in sicer v obliki tehnične, alo-
kacijske in stroškovne učinkovitosti. Tehnična učinkovitost govori o pra-
vem razmerju med obsegom inputov in outputov, o ustrezni kombinaciji
med inputi glede na njihove cene, ki minimira stroške, govori alokacijska
učinkovitost, stroškovna pa je produkt tehnične in alokacijske učinkovi-
tosti. Dejavniki teh učinkovitosti so različni, oblika mreže zdravstvene-
ga varstva pa lahko vpliva nanje preko večje ali manjše stopnje koncentra-
cije in integracije zdravstvenih dejavnosti. Ta namreč odloča o velikosti
izvajalcev, velikost izvajalcev pa je ključni dejavnik njihove učinkovitosti.
Tako v teoriji kot v praksi zato govorimo o optimalni velikosti izvajalcev.
Ustrezna stopnja koncentracije in integracije zdravstvenih dejavno-
sti oziroma optimalna velikost zdravstvenih izvajalcev je torej povezana
s prvim korakom zdravstvene funkcije. S tem korakom je tako povezan
cilj doseganja ekonomske učinkovitosti izvajalcev v mreži zdravstvenega
varstva.
Drugi korak zdravstvene funkcije je vezan na odnos med obsegom in
vrsto zdravstvenih storitev ter zdravjem prebivalstva. Ekonomska učin-
kovitost kot eden od dveh konfliktnih ciljev mreže zdravstvenega varstva
ni povezana s tem korakom zdravstvene funkcije. Slednje velja tudi za
tretji korak zdravstvene funkcije, ki vzpostavlja odnos med zdravjem pre-
bivalstva in koristnostjo, ki jo to zdravje prinaša posamezniku. Je pa z
drugim in zlasti tretjim korakom zdravstvene funkcije povezan cilj, da se
zdravstvene storitve čim bolj približajo posameznemu prebivalcu in se s
tem doseže večja stopnja dostopnosti zdravstvenega varstva. Smiselno je
upoštevati dve domnevi. Po prvi naj bi veljalo, da lokacijsko čim bližje so
storitve zdravstvenega varstva bolniku, tem bolj lahko prispevajo ob ena-
kem obsegu in strukturi k zdravju prebivalstva. Po drugi pa naj bi veljalo,
da dostopnost zdravstvenih storitev prebivalstvu in zlasti bolnikom sama
po sebi vpliva na koristnost, ki jo te storitve lahko izzovejo pri bolnikih.
Domnevamo torej, da je dostopnost sama po sebi značilnost ponudbe
zdravstvenih storitev, ki vpliva na koristnost, ki jo zdravje daje posame-
zniku. Vpliv zdravstvenih storitev preko zdravja na koristnost bolnikov
kaže uspešnost zdravstvenega varstva.
Razumljivo je, da ekonomska učinkovitost v prvem koraku zdrav
stvene funkcije sama po sebi še ne zagotavlja uspešnosti zdravstvenega
varstva v drugem in tretjem koraku zdravstvene funkcije ter da so dolo-
čene organizacijske oblike mreže zdravstvenega varstva, ki so učinkovite
Opredelitev pojma učinkovitosti znotraj mreže zdravstvenega varstva
V prvem koraku zdravstvene funkcije se vzpostavlja odnos med inputi
in outputi v obliki zdravstvenih storitev. V tem odnosu se oblikuje eko-
nomska oziroma stroškovna učinkovitost, in sicer v obliki tehnične, alo-
kacijske in stroškovne učinkovitosti. Tehnična učinkovitost govori o pra-
vem razmerju med obsegom inputov in outputov, o ustrezni kombinaciji
med inputi glede na njihove cene, ki minimira stroške, govori alokacijska
učinkovitost, stroškovna pa je produkt tehnične in alokacijske učinkovi-
tosti. Dejavniki teh učinkovitosti so različni, oblika mreže zdravstvene-
ga varstva pa lahko vpliva nanje preko večje ali manjše stopnje koncentra-
cije in integracije zdravstvenih dejavnosti. Ta namreč odloča o velikosti
izvajalcev, velikost izvajalcev pa je ključni dejavnik njihove učinkovitosti.
Tako v teoriji kot v praksi zato govorimo o optimalni velikosti izvajalcev.
Ustrezna stopnja koncentracije in integracije zdravstvenih dejavno-
sti oziroma optimalna velikost zdravstvenih izvajalcev je torej povezana
s prvim korakom zdravstvene funkcije. S tem korakom je tako povezan
cilj doseganja ekonomske učinkovitosti izvajalcev v mreži zdravstvenega
varstva.
Drugi korak zdravstvene funkcije je vezan na odnos med obsegom in
vrsto zdravstvenih storitev ter zdravjem prebivalstva. Ekonomska učin-
kovitost kot eden od dveh konfliktnih ciljev mreže zdravstvenega varstva
ni povezana s tem korakom zdravstvene funkcije. Slednje velja tudi za
tretji korak zdravstvene funkcije, ki vzpostavlja odnos med zdravjem pre-
bivalstva in koristnostjo, ki jo to zdravje prinaša posamezniku. Je pa z
drugim in zlasti tretjim korakom zdravstvene funkcije povezan cilj, da se
zdravstvene storitve čim bolj približajo posameznemu prebivalcu in se s
tem doseže večja stopnja dostopnosti zdravstvenega varstva. Smiselno je
upoštevati dve domnevi. Po prvi naj bi veljalo, da lokacijsko čim bližje so
storitve zdravstvenega varstva bolniku, tem bolj lahko prispevajo ob ena-
kem obsegu in strukturi k zdravju prebivalstva. Po drugi pa naj bi veljalo,
da dostopnost zdravstvenih storitev prebivalstvu in zlasti bolnikom sama
po sebi vpliva na koristnost, ki jo te storitve lahko izzovejo pri bolnikih.
Domnevamo torej, da je dostopnost sama po sebi značilnost ponudbe
zdravstvenih storitev, ki vpliva na koristnost, ki jo zdravje daje posame-
zniku. Vpliv zdravstvenih storitev preko zdravja na koristnost bolnikov
kaže uspešnost zdravstvenega varstva.
Razumljivo je, da ekonomska učinkovitost v prvem koraku zdrav
stvene funkcije sama po sebi še ne zagotavlja uspešnosti zdravstvenega
varstva v drugem in tretjem koraku zdravstvene funkcije ter da so dolo-
čene organizacijske oblike mreže zdravstvenega varstva, ki so učinkovite
