Page 36 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
znika in hkrati tudi na njegovo zdravje s časovnim zamikom. Prek vpli-
va na prihodnje možnosti potrošnje se lahko zgodi, da sedanji zdravstveni
posegi vplivajo na možnosti prihodnje potrošnje (Berndt 2000).
Če povzamemo – v zdravstveni ekonomiki pojem učinkovitosti izva-
jalcev zdravstvene dejavnosti lahko preučujemo, če uporabljamo ožjo opre-
delitev zdravstvene funkcije, pri kateri so output storitve zdravstvenega
varstva. V prvem koraku se vzpostavlja odnos med inputi in outputi v ob-
liki zdravstvenih storitev. Prav v tem odnosu se oblikuje ekonomska učin-
kovitost v obliki tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti. Teh-
nična učinkovitost govori o maksimiranju odnosa med outputi in inputi,
o ustrezni kombinaciji med inputi glede na njihove cene, ki minimira stro-
ške, govori alokacijska učinkovitost, stroškovna pa zajema obe vrsti učin-
kovitosti. S prvim korakom zdravstvene funkcije je tako povezan cilj dose-
36 ganja ekonomske učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Drugi korak zdravstvene funkcije je vezan na odnos med obsegom in
vrsto zdravstvenih storitev ter zdravjem prebivalstva. Ekonomska učin-
kovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti ni povezana s tem korakom
zdravstvene funkcije. Slednje velja tudi za tretji korak zdravstvene funk-
cije, ki vzpostavlja odnos med zdravjem prebivalstva in koristnostjo,
ki jo to zdravje prinaša posamezniku. Z drugim korakom zdravstvene
funkcije namreč maksimiramo zdravje oziroma zdravstveno stanje pre-
bivalstva. V tretjem koraku zdravstvene funkcije pa poskušamo dose-
či čim večjo koristnost za posameznega potrošnika. Vpliv zdravstvenih
storitev na zdravje, poleg tega pa tudi vpliv zdravstvenih storitev pre-
ko zdravja na koristnost bolnikov kaže uspešnost izvajalcev zdravstve-
ne dejavnosti.
V praksi o uspešnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti govorimo tak-
rat, ko ta zagotavlja takšne zdravstvene storitve, ki v čim večji meri pri-
spevajo k izboljšanju izidov zdravljenja obravnavanih bolnikov. V tem
primeru so torej storitve zdravstvenega varstva zgolj eden od inputov,
ki vstopajo v zdravstveno funkcijo, ki ponazarja odnos med zdravjem
oziroma zdravstvenim stanjem na eni strani ter zdravstvenimi storitva-
mi in ostalimi inputi na drugi strani. Uspešnost izvajalca zdravstvene
dejavnosti lahko opredelimo še širše. Velja namreč, da je ponudnik us-
pešen, če zagotavlja največjo možno koristnost za posameznega potro-
šnika. V zdravstveno funkcijo kot inputi vstopajo tako zdravje kot tudi
zdravstvene storitve in proizvodni dejavniki oziroma ostali inputi, kar
prikazuje odnos med koristnostjo na eni strani in zdravjem, zdravstve-
nimi storitvami ter ostalimi inputi na drugi strani (Došenović Bonča
2010; 2014).
znika in hkrati tudi na njegovo zdravje s časovnim zamikom. Prek vpli-
va na prihodnje možnosti potrošnje se lahko zgodi, da sedanji zdravstveni
posegi vplivajo na možnosti prihodnje potrošnje (Berndt 2000).
Če povzamemo – v zdravstveni ekonomiki pojem učinkovitosti izva-
jalcev zdravstvene dejavnosti lahko preučujemo, če uporabljamo ožjo opre-
delitev zdravstvene funkcije, pri kateri so output storitve zdravstvenega
varstva. V prvem koraku se vzpostavlja odnos med inputi in outputi v ob-
liki zdravstvenih storitev. Prav v tem odnosu se oblikuje ekonomska učin-
kovitost v obliki tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti. Teh-
nična učinkovitost govori o maksimiranju odnosa med outputi in inputi,
o ustrezni kombinaciji med inputi glede na njihove cene, ki minimira stro-
ške, govori alokacijska učinkovitost, stroškovna pa zajema obe vrsti učin-
kovitosti. S prvim korakom zdravstvene funkcije je tako povezan cilj dose-
36 ganja ekonomske učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Drugi korak zdravstvene funkcije je vezan na odnos med obsegom in
vrsto zdravstvenih storitev ter zdravjem prebivalstva. Ekonomska učin-
kovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti ni povezana s tem korakom
zdravstvene funkcije. Slednje velja tudi za tretji korak zdravstvene funk-
cije, ki vzpostavlja odnos med zdravjem prebivalstva in koristnostjo,
ki jo to zdravje prinaša posamezniku. Z drugim korakom zdravstvene
funkcije namreč maksimiramo zdravje oziroma zdravstveno stanje pre-
bivalstva. V tretjem koraku zdravstvene funkcije pa poskušamo dose-
či čim večjo koristnost za posameznega potrošnika. Vpliv zdravstvenih
storitev na zdravje, poleg tega pa tudi vpliv zdravstvenih storitev pre-
ko zdravja na koristnost bolnikov kaže uspešnost izvajalcev zdravstve-
ne dejavnosti.
V praksi o uspešnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti govorimo tak-
rat, ko ta zagotavlja takšne zdravstvene storitve, ki v čim večji meri pri-
spevajo k izboljšanju izidov zdravljenja obravnavanih bolnikov. V tem
primeru so torej storitve zdravstvenega varstva zgolj eden od inputov,
ki vstopajo v zdravstveno funkcijo, ki ponazarja odnos med zdravjem
oziroma zdravstvenim stanjem na eni strani ter zdravstvenimi storitva-
mi in ostalimi inputi na drugi strani. Uspešnost izvajalca zdravstvene
dejavnosti lahko opredelimo še širše. Velja namreč, da je ponudnik us-
pešen, če zagotavlja največjo možno koristnost za posameznega potro-
šnika. V zdravstveno funkcijo kot inputi vstopajo tako zdravje kot tudi
zdravstvene storitve in proizvodni dejavniki oziroma ostali inputi, kar
prikazuje odnos med koristnostjo na eni strani in zdravjem, zdravstve-
nimi storitvami ter ostalimi inputi na drugi strani (Došenović Bonča
2010; 2014).
