Page 34 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
ža slovenskih splošnih bolnišnic
zdravja (na primer negativni učinki uživanja alkohola) ali prispeva (na
primer zdrave prehranjevalne navade) k stopnji zdravja. Drugi inputi pro-
izvodnje zdravja so še, na primer, znanje, čas in okolje (Berndt 2000). Če
X B označuje skupek dobrin, ki imajo negativne učinke na zdravje, XG pa
skupek dobrin, ki k zdravju prispevajo, potem je mogoče funkcijo zdrav-
ja prikazati s spodnjo enačbo (Phelps 2012):
= ( , , , ). (2.18)
Težave, povezane z merjenem zdravstvenega stanja oziroma zdravja
prebivalstva, imajo v tem kontekstu pomembno vlogo. Na ravni celotne
populacije oziroma na agregatni ravni se kot mere zdravja lahko upora-
bljajo stopnje umrljivosti, stopnje obolevnosti, stopnje splošnega zdravja,
pričakovana življenjska doba in podobno. Sodobna literatura pa zdravje
34 vse redkeje opredeljuje z zgoraj omenjenimi merami zdravja. V novejšem
času se pri ugotavljanju zdravja in zdravstvenih izidov uporabljajo pristo-
pi, po katerih bolniki ocenijo svoje zdravstveno stanje. Pri opredeljevanju
se običajno definira fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje vloge v
družbi, dojemanje splošnega počutja, pojava simptomov, povezanih z bo-
leznijo oziroma zdravljenjem (Bowling 2005).
Obstaja pa še tretji korak zdravstvene funkcije, ki vzpostavlja odnos
med zdravjem prebivalstva in koristnostjo, ki jo to zdravje prinaša posa-
mezniku. Pri najširši opredelitvi zdravstvene funkcije je torej poleg inpu-
tov, zdravstvenih storitev in zdravja prebivalstva smiselno upoštevati še
koristnost, ki se pri posamezniku poveča skladno z izboljšanim zdra-
vstvenim stanjem. Vpliv zdravstvenih storitev preko zdravja na koristnost
bolnikov se prav tako kaže v uspešnosti zdravstvenega varstva (Tajnikar
in Došenović Bonča 2011):
= ‘’{ = ‘[ = ( ) ]} . (2.19)
Če opazujemo najširšo opredelitev zdravstvene funkcije, vidimo, da
prikazuje odnos med zdravjem prebivalstva in koristnostjo. Koristnost
posameznika je tako posledica izboljšanega zdravstvenega stanja oziroma
zdravja posameznika. Potreba po izboljšanem zdravju vodi k povpraševa-
nju po različnih zdravstvenih storitvah (m). Potreba po zdravstvenih sto-
ritvah pa je izpeljana in je odvisna od inputov. Koristnost (U ) torej vodi
do povpraševanja po izboljšanjem zdravju oziroma zdravstvenem stanju
(H ) :
= ( ). (2.20)
zdravja (na primer negativni učinki uživanja alkohola) ali prispeva (na
primer zdrave prehranjevalne navade) k stopnji zdravja. Drugi inputi pro-
izvodnje zdravja so še, na primer, znanje, čas in okolje (Berndt 2000). Če
X B označuje skupek dobrin, ki imajo negativne učinke na zdravje, XG pa
skupek dobrin, ki k zdravju prispevajo, potem je mogoče funkcijo zdrav-
ja prikazati s spodnjo enačbo (Phelps 2012):
= ( , , , ). (2.18)
Težave, povezane z merjenem zdravstvenega stanja oziroma zdravja
prebivalstva, imajo v tem kontekstu pomembno vlogo. Na ravni celotne
populacije oziroma na agregatni ravni se kot mere zdravja lahko upora-
bljajo stopnje umrljivosti, stopnje obolevnosti, stopnje splošnega zdravja,
pričakovana življenjska doba in podobno. Sodobna literatura pa zdravje
34 vse redkeje opredeljuje z zgoraj omenjenimi merami zdravja. V novejšem
času se pri ugotavljanju zdravja in zdravstvenih izidov uporabljajo pristo-
pi, po katerih bolniki ocenijo svoje zdravstveno stanje. Pri opredeljevanju
se običajno definira fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje vloge v
družbi, dojemanje splošnega počutja, pojava simptomov, povezanih z bo-
leznijo oziroma zdravljenjem (Bowling 2005).
Obstaja pa še tretji korak zdravstvene funkcije, ki vzpostavlja odnos
med zdravjem prebivalstva in koristnostjo, ki jo to zdravje prinaša posa-
mezniku. Pri najširši opredelitvi zdravstvene funkcije je torej poleg inpu-
tov, zdravstvenih storitev in zdravja prebivalstva smiselno upoštevati še
koristnost, ki se pri posamezniku poveča skladno z izboljšanim zdra-
vstvenim stanjem. Vpliv zdravstvenih storitev preko zdravja na koristnost
bolnikov se prav tako kaže v uspešnosti zdravstvenega varstva (Tajnikar
in Došenović Bonča 2011):
= ‘’{ = ‘[ = ( ) ]} . (2.19)
Če opazujemo najširšo opredelitev zdravstvene funkcije, vidimo, da
prikazuje odnos med zdravjem prebivalstva in koristnostjo. Koristnost
posameznika je tako posledica izboljšanega zdravstvenega stanja oziroma
zdravja posameznika. Potreba po izboljšanem zdravju vodi k povpraševa-
nju po različnih zdravstvenih storitvah (m). Potreba po zdravstvenih sto-
ritvah pa je izpeljana in je odvisna od inputov. Koristnost (U ) torej vodi
do povpraševanja po izboljšanjem zdravju oziroma zdravstvenem stanju
(H ) :
= ( ). (2.20)
