Page 35 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
Pri tem je treba omeniti, da zdravje ni edini element funkcije ko-
ristnosti posameznika, medtem ko je mejna koristnost zdravja pozitivna.
V funkcijo koristnosti posameznika poleg zdravja (H ) vstopa tudi nabor
običajnih vrst blaga in storitev (x) , zato ima funkcija koristnosti nasle-
dnjo obliko:0
= ( , ). (2.21)
Z drugimi besedami – zdravje (H ) in običajne vrste dobrin (x) so
substituti in jih lahko v funkciji koristnosti med seboj zamenjujemo.
Zato trditev, da bi se morali posamezniki izogniti porabi dobrin, ki ne-
gativno vpliva na njihovo zdravje, ni neizpodbitna. Končni cilj posame-
znega potrošnika namreč ni maksimiranje zdravja oziroma zdravstvene-
ga stanja, ampak doseči maksimalno koristnost. To je jasno razvidno iz
funkcije koristnosti, ki na eni strani sicer upošteva možnost, da potro- 35
šnja določenih vrst blaga ali storitev lahko negativno vpliva na zdravje
oziroma zdravstveno stanje, vendar lahko na drugi strani kljub temu pri-
speva h koristnosti potrošnika (Došenović Bonča 2014). Phelps (2012)
pri tem navaja, da lahko nabor dobrin X B predvidoma poveča koristnost
posameznika. Ker zdravje sestavlja veliko različnih kategorij, kot so pri-
čakovana življenjska kdoorbiast(nHo1s)t,i odsotnost tbuodlievčinnaesle(Hdn2 j)i in mobilnosti
2(H0132)), :lahko funkcijo zapišemo obliki (Phelps
= ( , 1, 2, …, ), (2.22)
ali natančneje:
= ( , 1 , 2, …, , ž , s, , ), (2.23)
pri tem je žs – življenjski slog, s – spol, si – stopnja izobrazbe in op –
okolje in podobno.
Življenjski slog, spol, stopnja izobrazbe, okolje in drugi dejavniki
neposredno vplivajo na koristnost in hkrati tudi posredno vplivajo na
zdravje prek vpliva na zdravstveno stanje. Zavedati se je treba, da se lah-
ko pojavi tudi negativen neposreden vpliv na koristnost posameznika, na
primer, ko ima bolnik hude bolečine v procesu zdravljenja. Funkcija ko-
ristnosti ima medčasovne učinke potrošnje na koristnost. Potrošnja dob-
rin lahko vpliva na prihodnje zdravstveno stanje, hkrati pa prinaša tudi
takojšen neposreden učinek na koristnost posameznika. Podoben učinek
ima tudi potrošnja zdravstvenih storitev, ki vpliva na koristnost posame-
Pri tem je treba omeniti, da zdravje ni edini element funkcije ko-
ristnosti posameznika, medtem ko je mejna koristnost zdravja pozitivna.
V funkcijo koristnosti posameznika poleg zdravja (H ) vstopa tudi nabor
običajnih vrst blaga in storitev (x) , zato ima funkcija koristnosti nasle-
dnjo obliko:0
= ( , ). (2.21)
Z drugimi besedami – zdravje (H ) in običajne vrste dobrin (x) so
substituti in jih lahko v funkciji koristnosti med seboj zamenjujemo.
Zato trditev, da bi se morali posamezniki izogniti porabi dobrin, ki ne-
gativno vpliva na njihovo zdravje, ni neizpodbitna. Končni cilj posame-
znega potrošnika namreč ni maksimiranje zdravja oziroma zdravstvene-
ga stanja, ampak doseči maksimalno koristnost. To je jasno razvidno iz
funkcije koristnosti, ki na eni strani sicer upošteva možnost, da potro- 35
šnja določenih vrst blaga ali storitev lahko negativno vpliva na zdravje
oziroma zdravstveno stanje, vendar lahko na drugi strani kljub temu pri-
speva h koristnosti potrošnika (Došenović Bonča 2014). Phelps (2012)
pri tem navaja, da lahko nabor dobrin X B predvidoma poveča koristnost
posameznika. Ker zdravje sestavlja veliko različnih kategorij, kot so pri-
čakovana življenjska kdoorbiast(nHo1s)t,i odsotnost tbuodlievčinnaesle(Hdn2 j)i in mobilnosti
2(H0132)), :lahko funkcijo zapišemo obliki (Phelps
= ( , 1, 2, …, ), (2.22)
ali natančneje:
= ( , 1 , 2, …, , ž , s, , ), (2.23)
pri tem je žs – življenjski slog, s – spol, si – stopnja izobrazbe in op –
okolje in podobno.
Življenjski slog, spol, stopnja izobrazbe, okolje in drugi dejavniki
neposredno vplivajo na koristnost in hkrati tudi posredno vplivajo na
zdravje prek vpliva na zdravstveno stanje. Zavedati se je treba, da se lah-
ko pojavi tudi negativen neposreden vpliv na koristnost posameznika, na
primer, ko ima bolnik hude bolečine v procesu zdravljenja. Funkcija ko-
ristnosti ima medčasovne učinke potrošnje na koristnost. Potrošnja dob-
rin lahko vpliva na prihodnje zdravstveno stanje, hkrati pa prinaša tudi
takojšen neposreden učinek na koristnost posameznika. Podoben učinek
ima tudi potrošnja zdravstvenih storitev, ki vpliva na koristnost posame-
