Page 41 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
y=β0+β1 x1+β2 x2+…+βn xn+e . (2.25)
Pri tem predpostavljamo: (1) da za vsako vrednost x, y, obstaja na-
ključna spremenljivka y / x=β0+ β1 x1; (2) da so vrednosti y neodvi-
sne ena od druge; (3) da je srednja vrednost y ravna premica funkcije
x , y =β0+ β1 x1+e ; (4) da je varianca y enaka za vse x in da ima y nor-
malno porazdelitev za vsako vrednost x .
Tretja metoda za merjene učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejav-
nosti je metoda izračuna celotne faktorske produktivnosti. Ta metoda
meri spremembe v učinkovitosti z uporabo indeksov, ki pri posameznem
izvajalcu odražajo spremembe glede na obseg proizvedenih outputov in
obseg porabljenih inputov znotraj dveh različnih časovnih obdobij. Pri
merjenju sprememb se najpogosteje uporabljajo Laspeyresov, Paschejev,
Fisherjev, Tornqvistovih in Malmquistov indeks. Razlika med Laspeyre-
sovim in Paschejevim indeksov je v tem, ali se za utež uporablja osnov- 41
no število ali trenutno število količin. Fisherjev indeks poskuša odpraviti
to razliko na način, da uporablja geometrično povprečje Laspeyresove-
ga in Paschejevega indeksa, podobno velja tudi za Törnqvistov indeks, ki
uporablja različna geometrijska povprečja za ceno in količino (Coelli idr.
2005; Fried, Lovell in Schmidt 2008; Ozcan 2008).
Indeksi Laspeyresa, Pascheja, Fisherja in Tornqvista so neparametrič-
ni pristopi, ki se lahko uporabljajo na presečnih ali panelnih podatkih za
merjenje doseženih rezultatov dveh zdravstvenih organizacij v enem ča-
sovnem obdobju ali za učinkovitost ene zdravstvene organizacije v dveh
časovnih obdobjih. Slabost te metodologije je, da je ni mogoče uporab-
ljati, če želimo primerjati več kot dve zdravstveni organizaciji v istem ča-
sovnem obdobju ali za več časovnih obdobij. Znotraj metodologije sku-
pne faktorske produktivnosti je najpogosteje uporabljen Malmquistov
indeks, ki odpravlja nekatere pomanjkljivosti drugih indeksov, ki smo jih
omenili zgoraj. Z Malmquistovim indeksom lahko raziskovalci znotraj
zdravstvenega varstva primerjajo številne zdravstvene organizacije v dveh
časovnih obdobjih. Malmquistov indeks je mogoče dobiti z mejnim pris-
topom metode podatkovnih ovojnic ali metode stohastične mejne anali-
ze, ki ju predstavljamo v nadaljevanju. Prednost Malmquistovega indeksa
je, da ne predpostavlja, da so izvajalci učinkoviti, hkrati pa ni treba opre-
deliti cene inputov in outputov (Coelli idr. 2005; Fried, Lovell in Sch-
midt 2008; Ozcan 2008).
Skupna faktorska produktivnost je v ekonomiji parameter, ki pred-
stavlja izide enot za sprejemanje poslovnih odločitev z natančno definira-
nimi outputi, pri čemer se predpostavlja, da inputi na noben način niso
y=β0+β1 x1+β2 x2+…+βn xn+e . (2.25)
Pri tem predpostavljamo: (1) da za vsako vrednost x, y, obstaja na-
ključna spremenljivka y / x=β0+ β1 x1; (2) da so vrednosti y neodvi-
sne ena od druge; (3) da je srednja vrednost y ravna premica funkcije
x , y =β0+ β1 x1+e ; (4) da je varianca y enaka za vse x in da ima y nor-
malno porazdelitev za vsako vrednost x .
Tretja metoda za merjene učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejav-
nosti je metoda izračuna celotne faktorske produktivnosti. Ta metoda
meri spremembe v učinkovitosti z uporabo indeksov, ki pri posameznem
izvajalcu odražajo spremembe glede na obseg proizvedenih outputov in
obseg porabljenih inputov znotraj dveh različnih časovnih obdobij. Pri
merjenju sprememb se najpogosteje uporabljajo Laspeyresov, Paschejev,
Fisherjev, Tornqvistovih in Malmquistov indeks. Razlika med Laspeyre-
sovim in Paschejevim indeksov je v tem, ali se za utež uporablja osnov- 41
no število ali trenutno število količin. Fisherjev indeks poskuša odpraviti
to razliko na način, da uporablja geometrično povprečje Laspeyresove-
ga in Paschejevega indeksa, podobno velja tudi za Törnqvistov indeks, ki
uporablja različna geometrijska povprečja za ceno in količino (Coelli idr.
2005; Fried, Lovell in Schmidt 2008; Ozcan 2008).
Indeksi Laspeyresa, Pascheja, Fisherja in Tornqvista so neparametrič-
ni pristopi, ki se lahko uporabljajo na presečnih ali panelnih podatkih za
merjenje doseženih rezultatov dveh zdravstvenih organizacij v enem ča-
sovnem obdobju ali za učinkovitost ene zdravstvene organizacije v dveh
časovnih obdobjih. Slabost te metodologije je, da je ni mogoče uporab-
ljati, če želimo primerjati več kot dve zdravstveni organizaciji v istem ča-
sovnem obdobju ali za več časovnih obdobij. Znotraj metodologije sku-
pne faktorske produktivnosti je najpogosteje uporabljen Malmquistov
indeks, ki odpravlja nekatere pomanjkljivosti drugih indeksov, ki smo jih
omenili zgoraj. Z Malmquistovim indeksom lahko raziskovalci znotraj
zdravstvenega varstva primerjajo številne zdravstvene organizacije v dveh
časovnih obdobjih. Malmquistov indeks je mogoče dobiti z mejnim pris-
topom metode podatkovnih ovojnic ali metode stohastične mejne anali-
ze, ki ju predstavljamo v nadaljevanju. Prednost Malmquistovega indeksa
je, da ne predpostavlja, da so izvajalci učinkoviti, hkrati pa ni treba opre-
deliti cene inputov in outputov (Coelli idr. 2005; Fried, Lovell in Sch-
midt 2008; Ozcan 2008).
Skupna faktorska produktivnost je v ekonomiji parameter, ki pred-
stavlja izide enot za sprejemanje poslovnih odločitev z natančno definira-
nimi outputi, pri čemer se predpostavlja, da inputi na noben način niso
