Page 42 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
povezani z outputi. Skupna faktorska produktivnost meri spremembo re-
zultata, ki ni posledica sprememb v obsegu inputov. Gre torej za opazo-
vanje povečanja učinkovitosti zaradi tehnološke ali organizacijske inova-
tivnosti in razvoja. Matematično lahko to opredelimo kot (Ozcan 2008):
∑N (2.26)
pib qib
∑TFPab= i=1 .
N
pia qia
i=1
V formuli indeks TFPab meri spremembo vrednosti izbrane količine
določenega števila outputov od obdobja a do obdobja b ; a torej predsta-
vlja prvo določeno obdobje, b drugo določeno obdobje, p cene outputov
in q količino outputov.
42 Četrta zelo pogosta metoda ocenjevanja učinkovitosti izvajalcev
zdravstvene dejavnosti je metoda SFA. To metodo lahko delimo glede na
to, ali imamo za ocenjevanje mejnih funkcij na voljo presečne podatke ali
panelne podatke. Prvi model za analizo stohastičnih mejnih funkcij na
podlagi presečnih podatkov so razvili Aigner, Lovell in Schmidt (1977)
ter Meeusen in van den Broeck (1977), ki so ocenili mejno proizvodno
funkcijo z metodo največjega verjetja. Ko se ocenjuje mejna stroškovna
funkcija, je pristop popolnoma enak, saj je stroškovna funkcija v
ekonomiji zrcalna slika proizvodne funkcije. Osnovni model deli celoten
odklon εi na dva dela. Prvi del celotnega odklona εi imenujemo slučajna
bniarpeankaapaalčinbeelfiušnukmci,jskkiejoobolzinkaeč, unjeenmaomzervni.oToapduestlipterevdussttarvelzjanimhosžpnreomsteinz--
ljivk, napake pri podatkih in vpliv slučajnih dogodkov, na katere določen
izvajalec znotraj opazovanega vzorca ne more vplivati. Drugi del celotne-
ga odklona εi pa ponazarja mero neučinkovitosti ui , na katero izvajalec
lahko vpliva.
V presečnih modelih stohastične mejne proizvodne funkcije se obi-
čajno predpostavlja, da je slučajna napaka vi neodvisno in identično po-
razdeljena normalna slučajna spremenljivka z ničelno srednjo vrednostjo
in varianco σ 2 , kar predstavlja predpostavko v omenjenih modelih. Slu-
v
čajna spremenljivka neučinkovitosti ui je lahko porazdeljena na različne
načine (Schmidt in Sickles 1984). Lahko uporabimo predpostavko o po-
lovični normalni porazdelitvi, eksponentni porazdelitvi (Aigner, Lovell
in Schmidt 1977; Meeusen in van den Broeck 1977), ali okrnjeni normal-
ni porazdelitvi (Stevenson 1980). Poleg omenjenih predpostavk pa lahko
uporabimo tudi predpostavko o dvoparametrični gama porazdelitvi (Ste-
venson 1980; Greene 1990).
povezani z outputi. Skupna faktorska produktivnost meri spremembo re-
zultata, ki ni posledica sprememb v obsegu inputov. Gre torej za opazo-
vanje povečanja učinkovitosti zaradi tehnološke ali organizacijske inova-
tivnosti in razvoja. Matematično lahko to opredelimo kot (Ozcan 2008):
∑N (2.26)
pib qib
∑TFPab= i=1 .
N
pia qia
i=1
V formuli indeks TFPab meri spremembo vrednosti izbrane količine
določenega števila outputov od obdobja a do obdobja b ; a torej predsta-
vlja prvo določeno obdobje, b drugo določeno obdobje, p cene outputov
in q količino outputov.
42 Četrta zelo pogosta metoda ocenjevanja učinkovitosti izvajalcev
zdravstvene dejavnosti je metoda SFA. To metodo lahko delimo glede na
to, ali imamo za ocenjevanje mejnih funkcij na voljo presečne podatke ali
panelne podatke. Prvi model za analizo stohastičnih mejnih funkcij na
podlagi presečnih podatkov so razvili Aigner, Lovell in Schmidt (1977)
ter Meeusen in van den Broeck (1977), ki so ocenili mejno proizvodno
funkcijo z metodo največjega verjetja. Ko se ocenjuje mejna stroškovna
funkcija, je pristop popolnoma enak, saj je stroškovna funkcija v
ekonomiji zrcalna slika proizvodne funkcije. Osnovni model deli celoten
odklon εi na dva dela. Prvi del celotnega odklona εi imenujemo slučajna
bniarpeankaapaalčinbeelfiušnukmci,jskkiejoobolzinkaeč, unjeenmaomzervni.oToapduestlipterevdussttarvelzjanimhosžpnreomsteinz--
ljivk, napake pri podatkih in vpliv slučajnih dogodkov, na katere določen
izvajalec znotraj opazovanega vzorca ne more vplivati. Drugi del celotne-
ga odklona εi pa ponazarja mero neučinkovitosti ui , na katero izvajalec
lahko vpliva.
V presečnih modelih stohastične mejne proizvodne funkcije se obi-
čajno predpostavlja, da je slučajna napaka vi neodvisno in identično po-
razdeljena normalna slučajna spremenljivka z ničelno srednjo vrednostjo
in varianco σ 2 , kar predstavlja predpostavko v omenjenih modelih. Slu-
v
čajna spremenljivka neučinkovitosti ui je lahko porazdeljena na različne
načine (Schmidt in Sickles 1984). Lahko uporabimo predpostavko o po-
lovični normalni porazdelitvi, eksponentni porazdelitvi (Aigner, Lovell
in Schmidt 1977; Meeusen in van den Broeck 1977), ali okrnjeni normal-
ni porazdelitvi (Stevenson 1980). Poleg omenjenih predpostavk pa lahko
uporabimo tudi predpostavko o dvoparametrični gama porazdelitvi (Ste-
venson 1980; Greene 1990).
