Page 47 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 47
namo toliko mer učinkovitosti, kolikor je dolžina preučevanega obdobja
(Došenović Bonča 2014).
V primeru, ko panel oblikujemo iz letnih podatkov o posameznem
izvajalcu, nam to omogoča, da za določeno leto opredelimo množice mej-
nih proizvodnih možnosti. S primerjavo različnih mejnih proizvodnih
možnosti v različnih letih lahko definiramo tudi tehnološki napredek.
Če pride do sekanja mejnih proizvodnih možnosti, to pomeni, da je to
lahko posledica tehnološkega napredka ali tehnološkega zaostanka znot-
raj posameznih območij proizvodnje. Slabost tega pristopa je, da se mere
učinkovitosti med seboj precej razlikujejo. Panel je mogoče oblikovati
tudi tako, da se oblikuje več združenih vzorcev, ki se medsebojno prek-
rivajo. Skladno s prvim in drugim pristopom ta pristop predstavlja vme-
sno alternativo, hkrati pa nam omogoča preučevanje sprememb v učinko-
vitosti skozi različna časovna obdobja, ki jih zajema posamezen združen
vzorec. Ko razpolagamo s panelnimi podatki, obstaja možnost, da se prva
meja oblikuje na podlagi podatkov prvega leta opazovanja, nato se dru-
ga meja oblikuje na podlagi podatkov drugega leta in tako dalje za vsa na-
slednja leta opazovanega obdobja. Znotraj tega pristopa ne obstaja mož-
nost, da bi prišlo do tehnološkega zaostanka. Kot zadnji izmed pristopov
pa je pristop, pri katerem vsakič posebej preučujemo dve zaporedni leti.
Tako najprej preučujemo izvajalce na podlagi podatkov prvega in druge-
ga leta, zatem preučujemo izvajalce na podlagi podatkov drugega in tret-
jega, nato opazujemo izvajalce na podlagi podatkov tretjega in četrtega
leta in tako dalje vse do konca opazovanega obdobja (Fried, Lovell in Sch-
midt 2008).
Pregled preučevanja učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti
Prvi, ki so se začeli ukvarjati s preučevanjem učinkovitosti v zdravstve-
nem varstvu, so bili Charnes, Cooper in Rhodes (1978). Odločevalci
na državni ravni in oblikovalci zdravstvene politike so se zaradi hitre-
ga naraščanja finančnih izdatkov za zdravstveno varstvo začeli zaveda-
ti pomembnosti obvladovanja stroškov oziroma izdatkov za zdravstveno
varstvo. To je spodbudilo številne raziskovalce, med njimi tudi Morti-
merja (2002), da so pospešeno začeli razvijati metode, tehnike in pristo-
pe merjenja učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Večina razi-
skovalcev je največ pozornosti namenila izvajalcem na sekundarni ravni
zdravstvenega varstva. To je skladno s tem, da se za bolnišnično dejavnost
namenja daleč največ sredstev znotraj zdravstvenega varstva (Fryer, An-
tony in Ogden 2009).
namo toliko mer učinkovitosti, kolikor je dolžina preučevanega obdobja
(Došenović Bonča 2014).
V primeru, ko panel oblikujemo iz letnih podatkov o posameznem
izvajalcu, nam to omogoča, da za določeno leto opredelimo množice mej-
nih proizvodnih možnosti. S primerjavo različnih mejnih proizvodnih
možnosti v različnih letih lahko definiramo tudi tehnološki napredek.
Če pride do sekanja mejnih proizvodnih možnosti, to pomeni, da je to
lahko posledica tehnološkega napredka ali tehnološkega zaostanka znot-
raj posameznih območij proizvodnje. Slabost tega pristopa je, da se mere
učinkovitosti med seboj precej razlikujejo. Panel je mogoče oblikovati
tudi tako, da se oblikuje več združenih vzorcev, ki se medsebojno prek-
rivajo. Skladno s prvim in drugim pristopom ta pristop predstavlja vme-
sno alternativo, hkrati pa nam omogoča preučevanje sprememb v učinko-
vitosti skozi različna časovna obdobja, ki jih zajema posamezen združen
vzorec. Ko razpolagamo s panelnimi podatki, obstaja možnost, da se prva
meja oblikuje na podlagi podatkov prvega leta opazovanja, nato se dru-
ga meja oblikuje na podlagi podatkov drugega leta in tako dalje za vsa na-
slednja leta opazovanega obdobja. Znotraj tega pristopa ne obstaja mož-
nost, da bi prišlo do tehnološkega zaostanka. Kot zadnji izmed pristopov
pa je pristop, pri katerem vsakič posebej preučujemo dve zaporedni leti.
Tako najprej preučujemo izvajalce na podlagi podatkov prvega in druge-
ga leta, zatem preučujemo izvajalce na podlagi podatkov drugega in tret-
jega, nato opazujemo izvajalce na podlagi podatkov tretjega in četrtega
leta in tako dalje vse do konca opazovanega obdobja (Fried, Lovell in Sch-
midt 2008).
Pregled preučevanja učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti
Prvi, ki so se začeli ukvarjati s preučevanjem učinkovitosti v zdravstve-
nem varstvu, so bili Charnes, Cooper in Rhodes (1978). Odločevalci
na državni ravni in oblikovalci zdravstvene politike so se zaradi hitre-
ga naraščanja finančnih izdatkov za zdravstveno varstvo začeli zaveda-
ti pomembnosti obvladovanja stroškov oziroma izdatkov za zdravstveno
varstvo. To je spodbudilo številne raziskovalce, med njimi tudi Morti-
merja (2002), da so pospešeno začeli razvijati metode, tehnike in pristo-
pe merjenja učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Večina razi-
skovalcev je največ pozornosti namenila izvajalcem na sekundarni ravni
zdravstvenega varstva. To je skladno s tem, da se za bolnišnično dejavnost
namenja daleč največ sredstev znotraj zdravstvenega varstva (Fryer, An-
tony in Ogden 2009).
