Page 51 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 51
njihove mere učinkovitosti. Nekatere študije navajajo, da so pridobitne
bolnišnice manj učinkovite v primerjavi s tistimi, ki imajo nepridobiten
značaj (Koop, Osiewalski in Steel 1997; Ozcan in Luke 1993). Na drugi
strani pa Chang in sodelavci (2004) navajajo, da so pridobitne bolnišni-
ce učinkovitejše v primerjavi z nepridobitnimi. Študija Gruce in D. Nath
(2001) je pokazala, da različne velikosti bolnišnic niso korelirane z mera-
mi učinkovitosti, B. Watcharasriroj in Tang (2004) pa sta v svoji študiji
ugotovila, da so bolnišnice večje velikosti zavzele višje vrednosti učinko-
vitosti. L. R. Mobley in Magnussen (2002) sta preučevala vpliv kakovo-
sti storitev v bolnišnici na njihovo učinkovitost in na zadovoljstvo zapo-
slenih. Študija je prikazala precej presenetljive rezultate, ki kažejo, da je
nizka kakovost zdravstvenih storitev povezana z nezadovoljstvom zapo-
slenih in hkrati tudi z neučinkovitostjo bolnišnic. Ferrando in sodelav-
ci (2005) pa navajajo, da bi z ustreznimi smernicami lahko povečali učin-
kovitost bolnišnic, ne da bi to vplivalo na kakovost zdravstvene oskrbe.
Metodologija za izračun učinkovitosti izvajalcev zdravstvene
dejavnosti
Pregled raziskav na področju zdravstva kaže, da sta najpogosteje upora-
bljena pristopa pri ocenjevanju učinkovitosti izvajalcev zdravstvene de-
javnosti parametričen pristop ocenjevanja mejnih funkcij in neparametri-
čen ali determinističen pristop ocenjevanja mejnih funkcij. Najpogosteje
uporabljena metoda prvega pristopa je metoda SFA, s katero ocenjujemo
parametrične stohastične modele, najpogosteje uporabljena metoda dru-
gega pristopa pa je metoda DEA, s katero ocenjujemo neparametrične ali
deterministične modele. Metoda SFA in metoda DEA sodita v skupi-
no analitičnih rigoroznih metod benchmarkinga, kjer se uporablja tako
imenovana funkcija razdalje, ki meri učinkovitost posameznega izvajal-
ca zdravstvene dejavnosti glede na učinkovitega izvajalca, ki se nahaja na
mejni proizvodni ali stroškovni funkciji. Metodi se razlikujeta glede na
uporabo različnih pristopov pri ocenjevanju mejnih funkcij. Z metodo
SFA lahko izračunamo količnike mer učinkovitosti, ki temeljijo na eko-
nometričnem ocenjevanju stohastičnih mejnih funkcij, z metodo DEA
pa lahko izračunamo količnike mer učinkovitosti, ki temeljijo na meto-
di linearnega programiranja. Pri definiranju meje proizvodnih možnosti
obe metodi uporabljata različne predpostavke o slučajnih napakah oziro-
ma belem šumu in neučinkovitosti.
Metodo SFA imenujemo stohastična metoda, ker omogoča ločevanje
neučinkovitosti izvajalca od slučajnih napak oziroma belega šuma, ki nas-
tane zaradi metodoloških napak. Med te napake uvrščamo na primer iz-
njihove mere učinkovitosti. Nekatere študije navajajo, da so pridobitne
bolnišnice manj učinkovite v primerjavi s tistimi, ki imajo nepridobiten
značaj (Koop, Osiewalski in Steel 1997; Ozcan in Luke 1993). Na drugi
strani pa Chang in sodelavci (2004) navajajo, da so pridobitne bolnišni-
ce učinkovitejše v primerjavi z nepridobitnimi. Študija Gruce in D. Nath
(2001) je pokazala, da različne velikosti bolnišnic niso korelirane z mera-
mi učinkovitosti, B. Watcharasriroj in Tang (2004) pa sta v svoji študiji
ugotovila, da so bolnišnice večje velikosti zavzele višje vrednosti učinko-
vitosti. L. R. Mobley in Magnussen (2002) sta preučevala vpliv kakovo-
sti storitev v bolnišnici na njihovo učinkovitost in na zadovoljstvo zapo-
slenih. Študija je prikazala precej presenetljive rezultate, ki kažejo, da je
nizka kakovost zdravstvenih storitev povezana z nezadovoljstvom zapo-
slenih in hkrati tudi z neučinkovitostjo bolnišnic. Ferrando in sodelav-
ci (2005) pa navajajo, da bi z ustreznimi smernicami lahko povečali učin-
kovitost bolnišnic, ne da bi to vplivalo na kakovost zdravstvene oskrbe.
Metodologija za izračun učinkovitosti izvajalcev zdravstvene
dejavnosti
Pregled raziskav na področju zdravstva kaže, da sta najpogosteje upora-
bljena pristopa pri ocenjevanju učinkovitosti izvajalcev zdravstvene de-
javnosti parametričen pristop ocenjevanja mejnih funkcij in neparametri-
čen ali determinističen pristop ocenjevanja mejnih funkcij. Najpogosteje
uporabljena metoda prvega pristopa je metoda SFA, s katero ocenjujemo
parametrične stohastične modele, najpogosteje uporabljena metoda dru-
gega pristopa pa je metoda DEA, s katero ocenjujemo neparametrične ali
deterministične modele. Metoda SFA in metoda DEA sodita v skupi-
no analitičnih rigoroznih metod benchmarkinga, kjer se uporablja tako
imenovana funkcija razdalje, ki meri učinkovitost posameznega izvajal-
ca zdravstvene dejavnosti glede na učinkovitega izvajalca, ki se nahaja na
mejni proizvodni ali stroškovni funkciji. Metodi se razlikujeta glede na
uporabo različnih pristopov pri ocenjevanju mejnih funkcij. Z metodo
SFA lahko izračunamo količnike mer učinkovitosti, ki temeljijo na eko-
nometričnem ocenjevanju stohastičnih mejnih funkcij, z metodo DEA
pa lahko izračunamo količnike mer učinkovitosti, ki temeljijo na meto-
di linearnega programiranja. Pri definiranju meje proizvodnih možnosti
obe metodi uporabljata različne predpostavke o slučajnih napakah oziro-
ma belem šumu in neučinkovitosti.
Metodo SFA imenujemo stohastična metoda, ker omogoča ločevanje
neučinkovitosti izvajalca od slučajnih napak oziroma belega šuma, ki nas-
tane zaradi metodoloških napak. Med te napake uvrščamo na primer iz-
