Page 48 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Raziskovalci so sprva ocenjevali učinkovitost poslovanja izvajalcev
sekundarne zdravstvene dejavnosti na podlagi primerjalne analize raz-
ličnih enostavnih kazalnikov učinkovitosti oziroma preprostih razmerij
(Copeland in Jacobs 1981). Primerjalne analize so bile zaradi omejitev na
preprosta razmerja z dvema spremenljivkama izdelane na podlagi več raz-
merij, zaradi česar so se tako raziskovalci kot tudi odločevalci srečevali s
številnimi omejitvami. Uporaba te metode je pogosto podala mešane re-
zultate, kar pomeni, da so bili posamezni izvajalci zdravstvene dejavnosti
na podlagi nekaterih kazalnikov povsem učinkoviti, medtem ko so drugi
kazalniki odražali njihovo neučinkovitost (Ozcan 2008). Kljub omenje-
nim pomanjkljivostim pa primerjalno analizo zaradi njene enostavnosti
oziroma preprostosti nekateri raziskovalci uporabljajo še v današnjem
času (Berg idr. 2005; Linna, Häkkinen in Magnussen 2006). Konsenz o
48 spremljanju določenih kazalnikov znotraj različnih držav omogoča pri-
merjavo izvajalcev zdravstvene dejavnosti tudi med različnimi državami.
Kazalniki se spremljajo na državni ravni za potrebe analize nekaterih toč-
no določenih vidikov poslovanja. Na podlagi dobljenih rezultatov števil-
ne mednarodne institucije primerjajo zdravstvene sisteme različnih držav
(Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije 2010).
Znotraj primerjalne analize so se razvili notranji kazalniki, ki naj
bi služili odločevalcem in managerjem izvajalcev zdravstvene dejavno-
sti za spremljanje in izboljšanje izidov poslovanja. Poleg notranjih kazal-
nikov poznamo znotraj primerjalne analize tudi zunanje dejavnike, ki
služijo oblikovalcem zdravstvene politike, odločevalcem na državni rav-
ni, plačnikom, bolnikom in drugim deležnikom zdravstvenega varstva,
da čim laže ocenijo učinkovitost izvajanja zdravstvenih storitev, hkrati
pa jih lahko primerjajo z ocenami zdravstvenih storitev drugih izvajal-
cev zdravstvene dejavnosti. Podrobneje so notranje in zunanje kazalnike
opredelili Berg in sodelavci (2005), in sicer na podlagi naslednjih meril:
pomembnost izida kazalnika, pomembnost obravnavanega področja in
možnost potenciala za izboljšanje učinkovitosti poslovanja.
Skozi zgodovino so raziskovalci razvijali tudi kompleksnejše metode
in pristope. Ena izmed prvih naprednejših metod za merjenje učinkovito-
sti znotraj javnega sektorja je bila metoda SFA (Aigner, Lovell in Schmidt
1977). Ena izmed prvih študij, ki je poskušala metodo SFA tudi aplicira-
ti na izvajalcih zdravstvene dejavnosti, je bila študija Hoflerja in Follan-
da (1991). Avtorja navajata, da je metoda SFA najtočnejša metoda ocenje-
vanja učinkovitosti poslovanja bolnišnice in njenih stroškov. Po njunem
mnenju naj bi bila pomanjkljivost drugih metod ta, da te ne omogočajo
vključevanja minimalnih stroškov izvajalca skladno z ekonomsko teori-
jo. V svoji študiji sta dokazala, da strukturne razlike v stroških različnih
Raziskovalci so sprva ocenjevali učinkovitost poslovanja izvajalcev
sekundarne zdravstvene dejavnosti na podlagi primerjalne analize raz-
ličnih enostavnih kazalnikov učinkovitosti oziroma preprostih razmerij
(Copeland in Jacobs 1981). Primerjalne analize so bile zaradi omejitev na
preprosta razmerja z dvema spremenljivkama izdelane na podlagi več raz-
merij, zaradi česar so se tako raziskovalci kot tudi odločevalci srečevali s
številnimi omejitvami. Uporaba te metode je pogosto podala mešane re-
zultate, kar pomeni, da so bili posamezni izvajalci zdravstvene dejavnosti
na podlagi nekaterih kazalnikov povsem učinkoviti, medtem ko so drugi
kazalniki odražali njihovo neučinkovitost (Ozcan 2008). Kljub omenje-
nim pomanjkljivostim pa primerjalno analizo zaradi njene enostavnosti
oziroma preprostosti nekateri raziskovalci uporabljajo še v današnjem
času (Berg idr. 2005; Linna, Häkkinen in Magnussen 2006). Konsenz o
48 spremljanju določenih kazalnikov znotraj različnih držav omogoča pri-
merjavo izvajalcev zdravstvene dejavnosti tudi med različnimi državami.
Kazalniki se spremljajo na državni ravni za potrebe analize nekaterih toč-
no določenih vidikov poslovanja. Na podlagi dobljenih rezultatov števil-
ne mednarodne institucije primerjajo zdravstvene sisteme različnih držav
(Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije 2010).
Znotraj primerjalne analize so se razvili notranji kazalniki, ki naj
bi služili odločevalcem in managerjem izvajalcev zdravstvene dejavno-
sti za spremljanje in izboljšanje izidov poslovanja. Poleg notranjih kazal-
nikov poznamo znotraj primerjalne analize tudi zunanje dejavnike, ki
služijo oblikovalcem zdravstvene politike, odločevalcem na državni rav-
ni, plačnikom, bolnikom in drugim deležnikom zdravstvenega varstva,
da čim laže ocenijo učinkovitost izvajanja zdravstvenih storitev, hkrati
pa jih lahko primerjajo z ocenami zdravstvenih storitev drugih izvajal-
cev zdravstvene dejavnosti. Podrobneje so notranje in zunanje kazalnike
opredelili Berg in sodelavci (2005), in sicer na podlagi naslednjih meril:
pomembnost izida kazalnika, pomembnost obravnavanega področja in
možnost potenciala za izboljšanje učinkovitosti poslovanja.
Skozi zgodovino so raziskovalci razvijali tudi kompleksnejše metode
in pristope. Ena izmed prvih naprednejših metod za merjenje učinkovito-
sti znotraj javnega sektorja je bila metoda SFA (Aigner, Lovell in Schmidt
1977). Ena izmed prvih študij, ki je poskušala metodo SFA tudi aplicira-
ti na izvajalcih zdravstvene dejavnosti, je bila študija Hoflerja in Follan-
da (1991). Avtorja navajata, da je metoda SFA najtočnejša metoda ocenje-
vanja učinkovitosti poslovanja bolnišnice in njenih stroškov. Po njunem
mnenju naj bi bila pomanjkljivost drugih metod ta, da te ne omogočajo
vključevanja minimalnih stroškov izvajalca skladno z ekonomsko teori-
jo. V svoji študiji sta dokazala, da strukturne razlike v stroških različnih
