Page 73 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
V primeru konstantnih donosov obsega ta dva načina zavzameta ena- 73
ke vrednosti mer tehnične učinkovitosti. V primeru variabilnih dono-
sov obsega pa se mere tehnične učinkovitosti razlikujejo glede na usmer-
jenost k inputom ali k outputom. V večini študij izberejo usmerjenost
k inputom, ker predpostavljajo, da imajo izvajalci večji vpliv na inpu-
te, kar pomeni, da količine inputov v tem primeru predstavljajo odvisne
spremenljivke. V nekaterih panogah pa imajo izvajalci podano določe-
no raven inputa in si zato prizadevajo za proizvodnjo maksimalnega ob-
seg outp uta. Kljub temu je znano dejstvo, da izbira usmerjenosti v inpu-
te ali outpute le neznatno vpliva na mere tehnične učinkovitosti (Coelli
in Perelman 1999).
Na podoben način, kot smo prikazali model variabilnih donosov ob-
sega, usmerjenega k inputom, lahko prikažemo še model variabilnih do-
nosov obsega, usmerjenega k outputom. DEA model, usmerjen v outpu-
te, je zelo podoben DEA modelu, usmerjenemu v inpute. K outputom
usmerjen modela variabilnih donosov tako lahko prikažemo na nasled-
nji način (Coelli idr. 2005):
minθ, λ ϕ ,
St−ϕqi+Qλ ≥ 0 ,
xi−Xλ ≥ 0 ,
1‘ = 1,
λ ≥ 0. (2.73)
V tem primeru 1 ≤ ϕ< ∞ in ϕ−1 ponazarja sorazmerno povečanje
outputa, ki ga lahko izvajalec i doseže, če ima podano določeno raven
inputov. Upoštevati je treba, da 1/ ϕ opredeljuje rezultat mere tehnične
učinkovitosti, ki variira med 0 in 1. To imenujemo mera učinkovitosti,
usmerjena v outpute.
V primeru definiranja modela variabilnih donosov obsega, usmerje-
nega k outputom, nam programski paket, ki smo ga izbrali za izračun mer
učinkovitosti, ne omogoča izračuna prihodkovne in alokacijske učinko-
vitosti. Prihodkovno oziroma stroškovno in alokacijsko učinkovitost
splošnih bolnišnic lahko tako izračunamo zgolj pri modelu, ki je usmer-
jen k inputom. Izvajalce, ki so neučinkoviti zaradi svoje velikostne neuč
inkovitosti, lahko tako definiramo zgolj na podlagi primerjave tehnične
učinkovitosti modela, usmerjenega v inpute, in tehnične učinkovitosti iz-
vajalcev, usmerjenih v outpute.
V primeru konstantnih donosov obsega ta dva načina zavzameta ena- 73
ke vrednosti mer tehnične učinkovitosti. V primeru variabilnih dono-
sov obsega pa se mere tehnične učinkovitosti razlikujejo glede na usmer-
jenost k inputom ali k outputom. V večini študij izberejo usmerjenost
k inputom, ker predpostavljajo, da imajo izvajalci večji vpliv na inpu-
te, kar pomeni, da količine inputov v tem primeru predstavljajo odvisne
spremenljivke. V nekaterih panogah pa imajo izvajalci podano določe-
no raven inputa in si zato prizadevajo za proizvodnjo maksimalnega ob-
seg outp uta. Kljub temu je znano dejstvo, da izbira usmerjenosti v inpu-
te ali outpute le neznatno vpliva na mere tehnične učinkovitosti (Coelli
in Perelman 1999).
Na podoben način, kot smo prikazali model variabilnih donosov ob-
sega, usmerjenega k inputom, lahko prikažemo še model variabilnih do-
nosov obsega, usmerjenega k outputom. DEA model, usmerjen v outpu-
te, je zelo podoben DEA modelu, usmerjenemu v inpute. K outputom
usmerjen modela variabilnih donosov tako lahko prikažemo na nasled-
nji način (Coelli idr. 2005):
minθ, λ ϕ ,
St−ϕqi+Qλ ≥ 0 ,
xi−Xλ ≥ 0 ,
1‘ = 1,
λ ≥ 0. (2.73)
V tem primeru 1 ≤ ϕ< ∞ in ϕ−1 ponazarja sorazmerno povečanje
outputa, ki ga lahko izvajalec i doseže, če ima podano določeno raven
inputov. Upoštevati je treba, da 1/ ϕ opredeljuje rezultat mere tehnične
učinkovitosti, ki variira med 0 in 1. To imenujemo mera učinkovitosti,
usmerjena v outpute.
V primeru definiranja modela variabilnih donosov obsega, usmerje-
nega k outputom, nam programski paket, ki smo ga izbrali za izračun mer
učinkovitosti, ne omogoča izračuna prihodkovne in alokacijske učinko-
vitosti. Prihodkovno oziroma stroškovno in alokacijsko učinkovitost
splošnih bolnišnic lahko tako izračunamo zgolj pri modelu, ki je usmer-
jen k inputom. Izvajalce, ki so neučinkoviti zaradi svoje velikostne neuč
inkovitosti, lahko tako definiramo zgolj na podlagi primerjave tehnične
učinkovitosti modela, usmerjenega v inpute, in tehnične učinkovitosti iz-
vajalcev, usmerjenih v outpute.
