Page 140 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140
Marijana Sikošek
šem cˇasu gre predvsem za razumevanje, da so to obcˇasne in zelo
velike prireditve, ki so zlasti globalno usmerjene in vsebinsko niso
nujno povezane z destinacijo, na kateri se odvijajo. Za megaprire-
ditve je zato znacˇilen predvsem proces kandidature, v katerem so-
delujejo potencialne gostiteljske destinacije z namenom oblikovanja
prepoznavnosti in imidža destinacije, to je države, posameznih kra-
jev in specializiranih prizorišcˇ (Lai, 2015). Müller (2015) ugotavlja, da
so megaprireditve enoten pojem za res zelo velike prireditve, ki so
po svoji velikosti precej vecˇje kot obicˇajne prireditve in imajo tocˇ-
no dolocˇeno trajanje. Pri tem poudarja, da jih dolocˇajo štiri kljucˇne
dimenzije:
• število obiskovalcev: obicˇajno vecˇ kot milijon, lahko tudi vecˇ
140 kot deset milijonov obiskovalcev, merjenih v povprecˇnem šte-
vilu prodanih vstopnic;
• medijska privlacˇnost oz. medijski doseg: merjeno v financˇnem
obsegu prodanih pravic za prenos prireditve preko dolocˇenega
medija;
• višina stroškov za organizacijo in izvedbo: obicˇajno vecˇ kot ena
milijarda usd, lahko tudi vecˇ deset;
• obseg urbane transformacije: merjeno v stroških za naložbe,
namenjene za izgradnjo ustrezne infrastrukture za izvedbo me-
gaprireditve.
Müller (2015) ugotavlja tudi, da se ta vrsta prireditev v svoji veli-
kosti med seboj razlikuje, zato obenem glede na štiri zgornje dimen-
zije predlaga drugacˇno razvrstitev zelo velikih prireditev, in sicer na
»major-«, »mega-« in »gigaprireditve«. Kot primer za majorprireditev
navaja npr. apec Summit leta 2012 v Vladivostoku, kot primer giga-
prireditve pa olimpijske igre v Londonu leta 2012.
Razvršcˇanje prireditev glede na velikost zaposluje mnoge razisko-
valce in tudi praktike vse od zacˇetkov pojavljanja modernih priredi-
tev, to je od zacˇetka 80. let prejšnjega stoletja. Tako kot na eni strani
Müller (2015) predlaga še dodatno klasifikacijo zelo velikih priredi-
tev, ki imajo predvsem globalen pomen, in se sprašuje, kje je nji-
hova razumna meja, se je Hall (1992) spraševal, kakšen pomen ima
delitev prireditev po velikostnih kriterijih. Ugotavljal je namrecˇ, da
so mega- in hallmark prireditve resda velike zaradi svoje mednaro-
dne prepoznavnosti, vendar pa so za skupnost, destinacijo ali državo
hallmark prireditve lahko tudi manjše prireditve lokalnega ali regio-
šem cˇasu gre predvsem za razumevanje, da so to obcˇasne in zelo
velike prireditve, ki so zlasti globalno usmerjene in vsebinsko niso
nujno povezane z destinacijo, na kateri se odvijajo. Za megaprire-
ditve je zato znacˇilen predvsem proces kandidature, v katerem so-
delujejo potencialne gostiteljske destinacije z namenom oblikovanja
prepoznavnosti in imidža destinacije, to je države, posameznih kra-
jev in specializiranih prizorišcˇ (Lai, 2015). Müller (2015) ugotavlja, da
so megaprireditve enoten pojem za res zelo velike prireditve, ki so
po svoji velikosti precej vecˇje kot obicˇajne prireditve in imajo tocˇ-
no dolocˇeno trajanje. Pri tem poudarja, da jih dolocˇajo štiri kljucˇne
dimenzije:
• število obiskovalcev: obicˇajno vecˇ kot milijon, lahko tudi vecˇ
140 kot deset milijonov obiskovalcev, merjenih v povprecˇnem šte-
vilu prodanih vstopnic;
• medijska privlacˇnost oz. medijski doseg: merjeno v financˇnem
obsegu prodanih pravic za prenos prireditve preko dolocˇenega
medija;
• višina stroškov za organizacijo in izvedbo: obicˇajno vecˇ kot ena
milijarda usd, lahko tudi vecˇ deset;
• obseg urbane transformacije: merjeno v stroških za naložbe,
namenjene za izgradnjo ustrezne infrastrukture za izvedbo me-
gaprireditve.
Müller (2015) ugotavlja tudi, da se ta vrsta prireditev v svoji veli-
kosti med seboj razlikuje, zato obenem glede na štiri zgornje dimen-
zije predlaga drugacˇno razvrstitev zelo velikih prireditev, in sicer na
»major-«, »mega-« in »gigaprireditve«. Kot primer za majorprireditev
navaja npr. apec Summit leta 2012 v Vladivostoku, kot primer giga-
prireditve pa olimpijske igre v Londonu leta 2012.
Razvršcˇanje prireditev glede na velikost zaposluje mnoge razisko-
valce in tudi praktike vse od zacˇetkov pojavljanja modernih priredi-
tev, to je od zacˇetka 80. let prejšnjega stoletja. Tako kot na eni strani
Müller (2015) predlaga še dodatno klasifikacijo zelo velikih priredi-
tev, ki imajo predvsem globalen pomen, in se sprašuje, kje je nji-
hova razumna meja, se je Hall (1992) spraševal, kakšen pomen ima
delitev prireditev po velikostnih kriterijih. Ugotavljal je namrecˇ, da
so mega- in hallmark prireditve resda velike zaradi svoje mednaro-
dne prepoznavnosti, vendar pa so za skupnost, destinacijo ali državo
hallmark prireditve lahko tudi manjše prireditve lokalnega ali regio-
