Page 149 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
Prireditveni turizem 149
Ekonomski vplivi prireditev so najpogosteje odvisni od potrošnje
organizatorjev, udeležencev in vlaganj oblasti. Njihova potrošnja
ima lahko neposredne, posredne in inducirane ucˇinke. Prvi se kaže-
jo v obliki neposrednega trošenja v zvezi s prireditvijo, kot je nakup
vstopnic za prireditev, stroški prevoza ipd., posredni ucˇinki so vidni
kot posredno trošenje sredstev od prihodkov prireditve (na primer
placˇila dobaviteljem za njihove storitve in produkte, ki jih organiza-
tor potrebuje za organizacijo in izvedbo prireditve), inducirani pa
so daljnosežnejši in se kažejo kot vzpodbujeno trošenje (npr. zaradi
placˇila za delo na prireditvi zaposleni trošijo za nakup dobrin). Eko-
nomski vplivi prireditev se kažejo v razlicˇnih oblikah in prežemajo
razlicˇne dele gostiteljske destinacije ali regije. Lahko trdimo, da bolj
kot raste obseg prireditev, vecˇji je lahko njihov ekonomski vpliv. Naj-
laže si predstavljamo pozitivno stran, ko se destinacija zaradi pri-
reditev razvija, veliko je vlaganj v infrastrukturo, vendar pa pri tem
ne smemo pozabiti na negativne vplive, ki se kažejo v zadolženosti
destinacije ali lokalne skupnosti ali celo v izseljevanju domacˇinov
(Bowdin idr., 2011).
Vplivi prireditev na turizem so podobni ekonomskim, s to razliko,
da so usmerjeni posebej v turizem. Njihova pozitivna stran se kaže v
obliki promocije destinacije in povecˇevanju turisticˇnega obiska, po-
daljšani dobi bivanja, povecˇevanju prihodkov iz dejavnosti priredi-
tev in turizma na sploh, povecˇevanju prihodkov z naslova turisticˇne
takse in v ustvarjanju novih delovnih mest. Na drugi strani ne more-
mo prezreti negativnih strani, ki se kažejo v odporu lokalne skupno-
sti do prireditev in turizma nasploh, izgubi pristnosti prireditve, iz-
gubi ugleda destinacije, prekomernem izkorišcˇanju virov (kulturnih,
naravnih), možnosti povecˇevanja cen na destinaciji zaradi povecˇa-
nega povpraševanja in v oportunitetnih stroških (izguba prihodka,
ki bi lahko nastal iz druge aktivnosti, cˇe prireditve ne bi organizirali).
Z ekonomskimi so mocˇno povezani družbeni vplivi, zato jih neka-
teri avtorji obravnavajo skupaj (Bowdin idr., 2011). Ti se kažejo zlasti
v dvigu zavesti in ponosa lokalne skupnosti, oblikovanju pozitivnega
imidža destinacije, povecˇevanju števila delovnih mest, v razvoju in-
frastrukture in dobrin, ki izboljšujejo vsakdanje življenje domacˇinov
(Deccio in Baloglu, 2002). Negativni družbeni vplivi se kažejo npr.
v zmanjšanju varnosti na destinaciji, oteženem dostopu do zdrav-
stvenih storitev, izseljevanju domacˇinov, motnjah v vsakdanjem ži-
vljenju lokalne skupnosti. V ospredju razprav o razvoju turizma, tu-
Ekonomski vplivi prireditev so najpogosteje odvisni od potrošnje
organizatorjev, udeležencev in vlaganj oblasti. Njihova potrošnja
ima lahko neposredne, posredne in inducirane ucˇinke. Prvi se kaže-
jo v obliki neposrednega trošenja v zvezi s prireditvijo, kot je nakup
vstopnic za prireditev, stroški prevoza ipd., posredni ucˇinki so vidni
kot posredno trošenje sredstev od prihodkov prireditve (na primer
placˇila dobaviteljem za njihove storitve in produkte, ki jih organiza-
tor potrebuje za organizacijo in izvedbo prireditve), inducirani pa
so daljnosežnejši in se kažejo kot vzpodbujeno trošenje (npr. zaradi
placˇila za delo na prireditvi zaposleni trošijo za nakup dobrin). Eko-
nomski vplivi prireditev se kažejo v razlicˇnih oblikah in prežemajo
razlicˇne dele gostiteljske destinacije ali regije. Lahko trdimo, da bolj
kot raste obseg prireditev, vecˇji je lahko njihov ekonomski vpliv. Naj-
laže si predstavljamo pozitivno stran, ko se destinacija zaradi pri-
reditev razvija, veliko je vlaganj v infrastrukturo, vendar pa pri tem
ne smemo pozabiti na negativne vplive, ki se kažejo v zadolženosti
destinacije ali lokalne skupnosti ali celo v izseljevanju domacˇinov
(Bowdin idr., 2011).
Vplivi prireditev na turizem so podobni ekonomskim, s to razliko,
da so usmerjeni posebej v turizem. Njihova pozitivna stran se kaže v
obliki promocije destinacije in povecˇevanju turisticˇnega obiska, po-
daljšani dobi bivanja, povecˇevanju prihodkov iz dejavnosti priredi-
tev in turizma na sploh, povecˇevanju prihodkov z naslova turisticˇne
takse in v ustvarjanju novih delovnih mest. Na drugi strani ne more-
mo prezreti negativnih strani, ki se kažejo v odporu lokalne skupno-
sti do prireditev in turizma nasploh, izgubi pristnosti prireditve, iz-
gubi ugleda destinacije, prekomernem izkorišcˇanju virov (kulturnih,
naravnih), možnosti povecˇevanja cen na destinaciji zaradi povecˇa-
nega povpraševanja in v oportunitetnih stroških (izguba prihodka,
ki bi lahko nastal iz druge aktivnosti, cˇe prireditve ne bi organizirali).
Z ekonomskimi so mocˇno povezani družbeni vplivi, zato jih neka-
teri avtorji obravnavajo skupaj (Bowdin idr., 2011). Ti se kažejo zlasti
v dvigu zavesti in ponosa lokalne skupnosti, oblikovanju pozitivnega
imidža destinacije, povecˇevanju števila delovnih mest, v razvoju in-
frastrukture in dobrin, ki izboljšujejo vsakdanje življenje domacˇinov
(Deccio in Baloglu, 2002). Negativni družbeni vplivi se kažejo npr.
v zmanjšanju varnosti na destinaciji, oteženem dostopu do zdrav-
stvenih storitev, izseljevanju domacˇinov, motnjah v vsakdanjem ži-
vljenju lokalne skupnosti. V ospredju razprav o razvoju turizma, tu-
