Page 146 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 146
Marijana Sikošek
ja, v katerem zacˇasno prebiva, in ima možnost druženja z domacˇini.
Opozoriti je treba, da ne smemo enacˇiti pojmov turisticˇna prire-
ditev in prireditveni turizem. Turisticˇna prireditev je namrecˇ po de-
finiciji ožji pojem, saj gre za turisticˇni produkt in zajema le pripra-
vo ter izvedbo prireditve, medtem ko je prireditveni turizem mnogo
širša dejavnost, v kateri je prireditev le njen temelj (Sikošek, 2010).
V tuji strokovni literaturi ne zasledimo natancˇne razlage za turisticˇ-
no prireditev, za katero bi lahko trdili, da je zgolj turisticˇna. Kot sem
ugotavljala (Sikošek, 2010), je lahko vzrok za pomanjkanje ustrezne
razlage v dveh dejstvih. Najprej v javnosti prireditve, ki se kaže v tem,
da se prireditve lahko udeleži vsak, ki je bodisi placˇal vstopnico ali
pa se ob vhodu prijavil kot gost. To pomeni, da se prireditve v desti-
naciji lahko udeleži tako domacˇin kot tudi turist. Na drugi strani pa
146 ne smemo pozabiti osnovnega poslanstva prireditve, ki je bogatitev
prostega cˇasa udeležencev oz. animacija gosta in s tem tudi turista,
ne glede na to, za kakšno vrsto prireditve gre v vsebinskem smislu.
Za prireditve v turisticˇnem kraju velja, da so del turisticˇne ponud-
be in spadajo v sekundarno turisticˇno ponudbo oz. med izvedene
privlacˇnosti kraja. Za turisticˇno prireditev torej lahko štejemo vsako
prireditev, ki pomeni obogatitev oz. dopolnitev turisticˇne ponudbe na
dolocˇeni destinaciji in se jo ima možnost udeležiti tudi turist na de-
stinaciji.
Prireditveni turizem kot dejavnost zajema poleg temeljnega pro-
dukta – turisticˇne prireditve – tudi celo vrsto drugih aktivnosti, ki pri-
spevajo k uresnicˇitvi prireditve na eni strani in potrošnjo drugih tu-
risticˇnih storitev na drugi. O prireditvenem turizmu se nemalokrat
govori tudi kot o prireditveni industriji, to je o razvejani ekonomski
dejavnosti, ki zajema zelo širok spekter razlicˇnih storitev in produk-
tov. Takšno razumevanje pravzaprav olajšuje predvsem ekonomsko
vrednotenje prireditev.
Ko govorimo o prireditvenem turizmu, ne moremo mimo deležni-
kov prireditev, to je tistih posameznikov in podjetij, ki prispevajo k
uresnicˇitvi prireditve in so s tem tesno povezani z njenim rezulta-
tom. Deležniki prireditev so tiste skupine, ki v prireditvi vidijo pred-
vsem možnost za uresnicˇevanje svojih potreb, želja in tudi koristi.
Zavedati se je potrebno, da pri tem obstajajo tudi skupine, ki prire-
ditvi ne dajejo pozitivnega prispevka (npr. udeleženci prireditve, ki
na njej razgrajajo). Allen s soavtorji (2011) opredeljuje naslednje sku-
pine deležnikov prireditev:
ja, v katerem zacˇasno prebiva, in ima možnost druženja z domacˇini.
Opozoriti je treba, da ne smemo enacˇiti pojmov turisticˇna prire-
ditev in prireditveni turizem. Turisticˇna prireditev je namrecˇ po de-
finiciji ožji pojem, saj gre za turisticˇni produkt in zajema le pripra-
vo ter izvedbo prireditve, medtem ko je prireditveni turizem mnogo
širša dejavnost, v kateri je prireditev le njen temelj (Sikošek, 2010).
V tuji strokovni literaturi ne zasledimo natancˇne razlage za turisticˇ-
no prireditev, za katero bi lahko trdili, da je zgolj turisticˇna. Kot sem
ugotavljala (Sikošek, 2010), je lahko vzrok za pomanjkanje ustrezne
razlage v dveh dejstvih. Najprej v javnosti prireditve, ki se kaže v tem,
da se prireditve lahko udeleži vsak, ki je bodisi placˇal vstopnico ali
pa se ob vhodu prijavil kot gost. To pomeni, da se prireditve v desti-
naciji lahko udeleži tako domacˇin kot tudi turist. Na drugi strani pa
146 ne smemo pozabiti osnovnega poslanstva prireditve, ki je bogatitev
prostega cˇasa udeležencev oz. animacija gosta in s tem tudi turista,
ne glede na to, za kakšno vrsto prireditve gre v vsebinskem smislu.
Za prireditve v turisticˇnem kraju velja, da so del turisticˇne ponud-
be in spadajo v sekundarno turisticˇno ponudbo oz. med izvedene
privlacˇnosti kraja. Za turisticˇno prireditev torej lahko štejemo vsako
prireditev, ki pomeni obogatitev oz. dopolnitev turisticˇne ponudbe na
dolocˇeni destinaciji in se jo ima možnost udeležiti tudi turist na de-
stinaciji.
Prireditveni turizem kot dejavnost zajema poleg temeljnega pro-
dukta – turisticˇne prireditve – tudi celo vrsto drugih aktivnosti, ki pri-
spevajo k uresnicˇitvi prireditve na eni strani in potrošnjo drugih tu-
risticˇnih storitev na drugi. O prireditvenem turizmu se nemalokrat
govori tudi kot o prireditveni industriji, to je o razvejani ekonomski
dejavnosti, ki zajema zelo širok spekter razlicˇnih storitev in produk-
tov. Takšno razumevanje pravzaprav olajšuje predvsem ekonomsko
vrednotenje prireditev.
Ko govorimo o prireditvenem turizmu, ne moremo mimo deležni-
kov prireditev, to je tistih posameznikov in podjetij, ki prispevajo k
uresnicˇitvi prireditve in so s tem tesno povezani z njenim rezulta-
tom. Deležniki prireditev so tiste skupine, ki v prireditvi vidijo pred-
vsem možnost za uresnicˇevanje svojih potreb, želja in tudi koristi.
Zavedati se je potrebno, da pri tem obstajajo tudi skupine, ki prire-
ditvi ne dajejo pozitivnega prispevka (npr. udeleženci prireditve, ki
na njej razgrajajo). Allen s soavtorji (2011) opredeljuje naslednje sku-
pine deležnikov prireditev:
