Page 150 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 150
Marijana Sikošek
di prireditvenega, so razprave o trajnostni usmeritvi prireditev, saj
imajo te prav poseben vpliv na svoje naravno in družbeno okolje. Še
posebej v tem primeru prednjacˇi zavedanje o negativnih vplivih pri-
reditev na okolje zaradi njihove narave – združevanja vecˇjih skupin
ljudi. Negativni vplivi se kažejo npr. v poškodovanju prizorišcˇa prire-
ditve, vecˇji kolicˇini odpadkov, onesnaženju s hrupom in svetlobnimi
ucˇinki, preseganju nosilne zmogljivosti destinacije. Na drugi strani
pa so pozitivni okoljski vplivi vidni v povecˇani skrbi za okolje, ra-
zvoju komunalnih rešitev, prizadevanjih za zašcˇito okolja (Delamere
idr., 2001; Fredline idr., 2003; Deery in Jago, 2010).
Pomembni so tudi politicˇni vplivi prireditev, ki se kažejo predvsem
v dvigu politicˇnega ugleda države ali regije, povezovanju med njimi,
promociji investicijskih možnosti v državo, na drugi strani pa se lah-
150 ko pojavi možnost neuspeha, neprimerne razporeditve razpoložlji-
vih sredstev ali propagiranje politicˇnih idej in ideologij (Bowdin idr.,
2011).
Ob vplivih, ki jih imajo prireditve na svoje okolje, ne moremo mi-
mo koncepta zapušcˇine prireditev, ki jo te ustvarijo v gostiteljski de-
stinaciji. Pomembna razlika v razumevanju vplivov in zapušcˇine pri-
reditev je v tem, da so vplivi kratkotrajnejši, zapušcˇina prireditev pa
je dolgotrajne narave (Thomson idr., 2013). Koncept zapušcˇine pri-
reditve je najpogosteje povezan s športnimi prireditvami, še posebej
megaprireditvami, kot so olimpijske igre. Razumemo jo kot tisto, kar
po prireditvi nepreklicno ostane gostiteljski skupnosti oz. destinaciji
v nadaljnjo uporabo za daljši cˇas. Kot primer lahko navedemo za po-
trebe prireditve zgrajeno športno, nastanitveno, transportno infra-
strukturo (parki, poti, ceste, športne dvorane, hoteli), ki po prireditvi
ostane za nadaljnjo uporabo in trženje gostiteljski destinaciji, ki z njo
lahko upravlja po lastni presoji in brez obveznosti do organizatorja.
A. Thomson idr. (2013) opozarjajo, da ima zapušcˇina prireditve tudi
svojo negativno stran, predvsem takrat, ko je gostiteljska destinaci-
ja ne nameni uporabi, z njo pa ima zato predvsem visoke stroške in
okrnjen ugled.
Prav zaradi dejstva, da imajo prireditve dolocˇen vpliv na svoje
okolje v najširšem pomenu te besede, hkrati pa ustvarjajo nepozab-
na doživetja za deležnike prireditve, še posebej za udeležence, ki so
jim prvenstveno namenjene, je potrebno na nadaljnji razvoj priredi-
tev in prireditvenega turizma gledati predvsem strateško. To pome-
ni poglobljen razmislek in v prihodnost usmerjeno odlocˇitev o tem,
di prireditvenega, so razprave o trajnostni usmeritvi prireditev, saj
imajo te prav poseben vpliv na svoje naravno in družbeno okolje. Še
posebej v tem primeru prednjacˇi zavedanje o negativnih vplivih pri-
reditev na okolje zaradi njihove narave – združevanja vecˇjih skupin
ljudi. Negativni vplivi se kažejo npr. v poškodovanju prizorišcˇa prire-
ditve, vecˇji kolicˇini odpadkov, onesnaženju s hrupom in svetlobnimi
ucˇinki, preseganju nosilne zmogljivosti destinacije. Na drugi strani
pa so pozitivni okoljski vplivi vidni v povecˇani skrbi za okolje, ra-
zvoju komunalnih rešitev, prizadevanjih za zašcˇito okolja (Delamere
idr., 2001; Fredline idr., 2003; Deery in Jago, 2010).
Pomembni so tudi politicˇni vplivi prireditev, ki se kažejo predvsem
v dvigu politicˇnega ugleda države ali regije, povezovanju med njimi,
promociji investicijskih možnosti v državo, na drugi strani pa se lah-
150 ko pojavi možnost neuspeha, neprimerne razporeditve razpoložlji-
vih sredstev ali propagiranje politicˇnih idej in ideologij (Bowdin idr.,
2011).
Ob vplivih, ki jih imajo prireditve na svoje okolje, ne moremo mi-
mo koncepta zapušcˇine prireditev, ki jo te ustvarijo v gostiteljski de-
stinaciji. Pomembna razlika v razumevanju vplivov in zapušcˇine pri-
reditev je v tem, da so vplivi kratkotrajnejši, zapušcˇina prireditev pa
je dolgotrajne narave (Thomson idr., 2013). Koncept zapušcˇine pri-
reditve je najpogosteje povezan s športnimi prireditvami, še posebej
megaprireditvami, kot so olimpijske igre. Razumemo jo kot tisto, kar
po prireditvi nepreklicno ostane gostiteljski skupnosti oz. destinaciji
v nadaljnjo uporabo za daljši cˇas. Kot primer lahko navedemo za po-
trebe prireditve zgrajeno športno, nastanitveno, transportno infra-
strukturo (parki, poti, ceste, športne dvorane, hoteli), ki po prireditvi
ostane za nadaljnjo uporabo in trženje gostiteljski destinaciji, ki z njo
lahko upravlja po lastni presoji in brez obveznosti do organizatorja.
A. Thomson idr. (2013) opozarjajo, da ima zapušcˇina prireditve tudi
svojo negativno stran, predvsem takrat, ko je gostiteljska destinaci-
ja ne nameni uporabi, z njo pa ima zato predvsem visoke stroške in
okrnjen ugled.
Prav zaradi dejstva, da imajo prireditve dolocˇen vpliv na svoje
okolje v najširšem pomenu te besede, hkrati pa ustvarjajo nepozab-
na doživetja za deležnike prireditve, še posebej za udeležence, ki so
jim prvenstveno namenjene, je potrebno na nadaljnji razvoj priredi-
tev in prireditvenega turizma gledati predvsem strateško. To pome-
ni poglobljen razmislek in v prihodnost usmerjeno odlocˇitev o tem,
