Page 145 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 145
Prireditveni turizem 145
• prireditve prispevajo k trženju mest ali krajev, saj so zaradi njih
mesta privlacˇnejša;
• prireditve s svojo vsebino poskrbijo za animacijo in s tem za
vecˇjo privlacˇnost mest, turisticˇnih kompleksov, parkov, urbanih
prostorov in prizorišcˇ razlicˇnih vrst za (ponovni) obisk in za nji-
hovo ucˇinkovitejšo rabo;
• prireditve delujejo kot katalizator razvoja v kraju oz. na destina-
ciji, kar se kaže v njegovi prenovi, vlaganju v razvoj infrastruktu-
re, povecˇevanju zaposlitvenih možnosti za lokalno prebivalstvo.
Prireditve imajo torej vecˇ lastnosti, ki se kažejo na razlicˇne nacˇi-
ne. Imajo sposobnost, da na destinacijo privabijo vecˇje število ude-
ležencev, kar se lahko kaže v povecˇanem številu ustvarjenih nocˇitev
in podaljšani dobi bivanja. To ima za posledico povecˇevanje prihod-
kov tako na ravni destinacije (npr. iz naslova turisticˇne takse) kot na
ravni posamezne organizacije (npr. povecˇano trošenje gosta v nasta-
nitvenih in prehrambenih objektih, trgovinah in podobno), še pose-
bej so ti ucˇinki pomembni v nesezoni. Prireditve imajo tudi sposob-
nost, da oživijo življenjski utrip na destinaciji, kar povecˇa zanimanje
turistov zanjo in krepi pripadnost domacˇinov.
Posledice se izražajo v možnosti za povecˇanje oz. ponoven obisk
destinacije, ki je drugacˇe gost sploh ne bi obiskal, povecˇevanju publi-
citete kraja, podaljšani dobi bivanja in v povecˇanem trošenju. Obe-
nem kakovostno organizirane prireditve s kakovostno vsebino lah-
ko prispevajo k dvigu ugleda destinacije in postanejo njen promo-
tor. Ekonomske posledice so vidne predvsem v lažjem pridobivanju
sponzorjev in donatorjev za prireditev ter v povecˇanem povpraševa-
nju po storitvah na destinaciji. Še posebej to velja za dlje cˇasa traja-
jocˇe in ponavljajocˇe se prireditve.
Bowdin s soavtorji (2011) in Getz (2008) poudarjajo, da h kakovo-
stni uresnicˇitvi ciljev prireditvenega turizma bistveno prispeva pro-
fesionalen pristop, ki pomeni ne samo poznavanje osnov manage-
menta prireditev, ampak tudi prizadevanje za vnašanje verodostoj-
nih vsebin v prireditev. Bowdin s soavtorji (2011) opozarja, da prire-
ditev, ki je pripravljena izkljucˇno za obiskovalca, torej prireditvenega
turista, in pri tem ne upošteva želja lokalnega prebivalstva, vecˇino-
ma vodi v izgubo pristnosti in s tem tudi privlacˇnosti. To posledicˇno
pomeni, da je obsojena na neuspeh, saj je za turista kot obiskoval-
ca prireditve najpomembnejše, da na njej doživi pristen utrip kra-
• prireditve prispevajo k trženju mest ali krajev, saj so zaradi njih
mesta privlacˇnejša;
• prireditve s svojo vsebino poskrbijo za animacijo in s tem za
vecˇjo privlacˇnost mest, turisticˇnih kompleksov, parkov, urbanih
prostorov in prizorišcˇ razlicˇnih vrst za (ponovni) obisk in za nji-
hovo ucˇinkovitejšo rabo;
• prireditve delujejo kot katalizator razvoja v kraju oz. na destina-
ciji, kar se kaže v njegovi prenovi, vlaganju v razvoj infrastruktu-
re, povecˇevanju zaposlitvenih možnosti za lokalno prebivalstvo.
Prireditve imajo torej vecˇ lastnosti, ki se kažejo na razlicˇne nacˇi-
ne. Imajo sposobnost, da na destinacijo privabijo vecˇje število ude-
ležencev, kar se lahko kaže v povecˇanem številu ustvarjenih nocˇitev
in podaljšani dobi bivanja. To ima za posledico povecˇevanje prihod-
kov tako na ravni destinacije (npr. iz naslova turisticˇne takse) kot na
ravni posamezne organizacije (npr. povecˇano trošenje gosta v nasta-
nitvenih in prehrambenih objektih, trgovinah in podobno), še pose-
bej so ti ucˇinki pomembni v nesezoni. Prireditve imajo tudi sposob-
nost, da oživijo življenjski utrip na destinaciji, kar povecˇa zanimanje
turistov zanjo in krepi pripadnost domacˇinov.
Posledice se izražajo v možnosti za povecˇanje oz. ponoven obisk
destinacije, ki je drugacˇe gost sploh ne bi obiskal, povecˇevanju publi-
citete kraja, podaljšani dobi bivanja in v povecˇanem trošenju. Obe-
nem kakovostno organizirane prireditve s kakovostno vsebino lah-
ko prispevajo k dvigu ugleda destinacije in postanejo njen promo-
tor. Ekonomske posledice so vidne predvsem v lažjem pridobivanju
sponzorjev in donatorjev za prireditev ter v povecˇanem povpraševa-
nju po storitvah na destinaciji. Še posebej to velja za dlje cˇasa traja-
jocˇe in ponavljajocˇe se prireditve.
Bowdin s soavtorji (2011) in Getz (2008) poudarjajo, da h kakovo-
stni uresnicˇitvi ciljev prireditvenega turizma bistveno prispeva pro-
fesionalen pristop, ki pomeni ne samo poznavanje osnov manage-
menta prireditev, ampak tudi prizadevanje za vnašanje verodostoj-
nih vsebin v prireditev. Bowdin s soavtorji (2011) opozarja, da prire-
ditev, ki je pripravljena izkljucˇno za obiskovalca, torej prireditvenega
turista, in pri tem ne upošteva želja lokalnega prebivalstva, vecˇino-
ma vodi v izgubo pristnosti in s tem tudi privlacˇnosti. To posledicˇno
pomeni, da je obsojena na neuspeh, saj je za turista kot obiskoval-
ca prireditve najpomembnejše, da na njej doživi pristen utrip kra-
