Page 155 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 155
Poslovni turizem ali kongresna dejavnost
Turizem
Poslovni turizem Prostocˇasni
turizem
Individualni poslovni turi- Skupinski poslovni turizem
zem (poslovna potovanja): (kongresni turizem, kongre-
preiskave, predstavitve, sre- sna dejavnost, poslovni tu-
cˇanja, svetovanja rizem v ožjem smislu), »mi-
ce« turizem
»Bleisure« (prepletanje poslovnih
in prostocˇasnih motivov)
Slika 7.1 Koncept poslovnega turizma v odnosu do turizma 155
(prirejeno po Sikošek, 2017)
v širši konceptualni okvir turizma zaradi razumevanja dveh oblik tu-
rizma, ki imata v kontekstu preživljanja cˇasa posameznika za namen
potovanja razlicˇna izhodišcˇa.
Cˇ eprav gre za razlicˇnost namena potovanja, pa se poslovni in pro-
stocˇasni turizem nemalokrat tudi prekrivata, in sicer avtorji (Opper-
mann, 1996a; Rogers, 1998; Swarbrooke in Horner, 2001; Cassar idr.,
2020) izpostavljajo predvsem vkljucˇevanje dejavnosti prostocˇasne
turisticˇne ponudbe v kongresno ponudbo, kar je izraziteje pri pripra-
vi motivacijskih potovanj in programov za spodbujanje sodelovanja
v skupini (t. i. programov team-building), vkljucˇevanju spremljeval-
cev udeležencev v poslovno potovanje in podaljševanju bivanja iz
poslovnih razlogov v prostocˇasno bivanje. Slednje dobiva svoj izraz,
»bleisure«, ki je skovanka pojmov »business« in »leisure« ali tudi »bu-
siness« in »pleasure« (Lee, 2020).
V raziskovanje in strokovna porocˇila kongresne industrije je vklju-
cˇena le skupinska oblika poslovnega turizma. Rogers (1998) to ute-
meljuje z dejstvom, da individualna poslovna potovanja, kljub temu
da so številcˇnejša, niso podvržena vnaprejšnji izbiri destinacije ali
srecˇanja samega, saj jih dolocˇajo službene naloge in jih zato imenuje
»neodlocˇilna«, medtem ko so pri skupinski obliki destinacije in pri-
zorišcˇa podvržena koncˇni izbiri organizatorjev in udeležencev po-
slovnih srecˇanj ter so zato »odlocˇilna«.
Za skupinski poslovni turizem se v slovenšcˇini uporablja izraze
»poslovni turizem«, »kongresni« ali »konferencˇni turizem«, v tuji li-
teraturi pa najdemo razlicˇna poimenovanja, kot so business tourism
(Swarbrooke in Horner, 2001), convention tourism (Weber in Chon,
Turizem
Poslovni turizem Prostocˇasni
turizem
Individualni poslovni turi- Skupinski poslovni turizem
zem (poslovna potovanja): (kongresni turizem, kongre-
preiskave, predstavitve, sre- sna dejavnost, poslovni tu-
cˇanja, svetovanja rizem v ožjem smislu), »mi-
ce« turizem
»Bleisure« (prepletanje poslovnih
in prostocˇasnih motivov)
Slika 7.1 Koncept poslovnega turizma v odnosu do turizma 155
(prirejeno po Sikošek, 2017)
v širši konceptualni okvir turizma zaradi razumevanja dveh oblik tu-
rizma, ki imata v kontekstu preživljanja cˇasa posameznika za namen
potovanja razlicˇna izhodišcˇa.
Cˇ eprav gre za razlicˇnost namena potovanja, pa se poslovni in pro-
stocˇasni turizem nemalokrat tudi prekrivata, in sicer avtorji (Opper-
mann, 1996a; Rogers, 1998; Swarbrooke in Horner, 2001; Cassar idr.,
2020) izpostavljajo predvsem vkljucˇevanje dejavnosti prostocˇasne
turisticˇne ponudbe v kongresno ponudbo, kar je izraziteje pri pripra-
vi motivacijskih potovanj in programov za spodbujanje sodelovanja
v skupini (t. i. programov team-building), vkljucˇevanju spremljeval-
cev udeležencev v poslovno potovanje in podaljševanju bivanja iz
poslovnih razlogov v prostocˇasno bivanje. Slednje dobiva svoj izraz,
»bleisure«, ki je skovanka pojmov »business« in »leisure« ali tudi »bu-
siness« in »pleasure« (Lee, 2020).
V raziskovanje in strokovna porocˇila kongresne industrije je vklju-
cˇena le skupinska oblika poslovnega turizma. Rogers (1998) to ute-
meljuje z dejstvom, da individualna poslovna potovanja, kljub temu
da so številcˇnejša, niso podvržena vnaprejšnji izbiri destinacije ali
srecˇanja samega, saj jih dolocˇajo službene naloge in jih zato imenuje
»neodlocˇilna«, medtem ko so pri skupinski obliki destinacije in pri-
zorišcˇa podvržena koncˇni izbiri organizatorjev in udeležencev po-
slovnih srecˇanj ter so zato »odlocˇilna«.
Za skupinski poslovni turizem se v slovenšcˇini uporablja izraze
»poslovni turizem«, »kongresni« ali »konferencˇni turizem«, v tuji li-
teraturi pa najdemo razlicˇna poimenovanja, kot so business tourism
(Swarbrooke in Horner, 2001), convention tourism (Weber in Chon,
