Page 156 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 156
Marijana Sikošek
2002), meeting tourism (Mohammadi in Mohamed, 2011), conventi-
on and meeting tourism (Oppermann, 1996b), congress tourism (Dra-
gic´evic´ idr., 2009) ali kongresni turizam (Lucianovic´, 1980).
Definicijo kongresnega turizma je v Evropi leta 1970 podal aiest
(The International Association of Scientific Experts in Tourism), ki ga
definira kot »skupek pojavov in odnosov, ki izhajajo iz potovanja in
bivanja oseb, ki se sestajajo vecˇinoma zaradi izmenjave znanstvenih
in strokovnih informacij in jim kraj srecˇanja ni stalno mesto bivanja
ali zaposlitve« (Lucianovic´, 1980).
Pogosto se uporablja alternativni izraz »kongresna industrija«, v
Sloveniji tudi »kongresna dejavnost«, saj naj bi imel kongresni turi-
zem prav zaradi ekonomskih ucˇinkov, ki jih ustvarja, in koristi, ki jih
prinaša destinaciji, ter možnosti za izmenjavo idej, poslovnega mre-
156 ženja in priložnosti za ustvarjanje napredka znacˇaj industrije (Weber
in Chon, 2002). V literaturi se srecˇujemo z razlicˇnimi poimenovanji,
kot so: meetings industry ali conventions and meetings industry (Cro-
uch in Louviere, 2004), conference industry (Rogers, 1998), conventi-
on industry (Jago in Deery, 2005), conference business (Opperman in
Chon 1997) ali business events (Mair in Thompson, 2009).
Zaradi nedorecˇenosti izrazov se je na potrebo po statisticˇnem
spremljanju gibanja poslovnega turizma leta 2006 odzvala Svetovna
turisticˇna organizacija (World Tourism Organization), ki je kongre-
sno industrijo opredelila kot meetings industry, kar v prostem pre-
vodu pomeni industrija srecˇanj. Odlocˇitev utemeljuje z dejstvom,
da ta »industrija« vkljucˇuje organizacijo, promocijo in management
poslovnih/kongresnih prireditev, kot so prodajne razstave, kongresi,
konference in korporativna srecˇanja, ki vkljucˇujejo upravljanje ter
zagotavljanje specializiranih prostorov in osebja, izraz srecˇanja pa z
dejstvom, da je kljucˇna sestavina katere koli poslovne prireditve sre-
cˇanje ljudi, ki je organizirano s pomocˇjo strokovnega organizatorja
(World Tourism Organization, 2006, str. 18–19).
Cˇ eprav Svetovna turisticˇna organizacija v omenjenem dokumentu
priporocˇa promocijo izraza »industrija srecˇanj«, pa se vendarle upo-
rablja tudi veliko drugih, med drugim tudi »poslovna srecˇanja« (angl.
business meetings). Najpogosteje pa je v literaturi in stroki zaslediti
akronim »mice«, ki velja za krovni pojem poslovnega turizma, kot
splošen izraz za vsa srecˇanja, kot so konference, kongresi, motivacij-
ska potovanja in razstave, pa tudi kot sinonim za poslovni/kongresni
turizem (Weber in Chon, 2002; Mair, 2013).
2002), meeting tourism (Mohammadi in Mohamed, 2011), conventi-
on and meeting tourism (Oppermann, 1996b), congress tourism (Dra-
gic´evic´ idr., 2009) ali kongresni turizam (Lucianovic´, 1980).
Definicijo kongresnega turizma je v Evropi leta 1970 podal aiest
(The International Association of Scientific Experts in Tourism), ki ga
definira kot »skupek pojavov in odnosov, ki izhajajo iz potovanja in
bivanja oseb, ki se sestajajo vecˇinoma zaradi izmenjave znanstvenih
in strokovnih informacij in jim kraj srecˇanja ni stalno mesto bivanja
ali zaposlitve« (Lucianovic´, 1980).
Pogosto se uporablja alternativni izraz »kongresna industrija«, v
Sloveniji tudi »kongresna dejavnost«, saj naj bi imel kongresni turi-
zem prav zaradi ekonomskih ucˇinkov, ki jih ustvarja, in koristi, ki jih
prinaša destinaciji, ter možnosti za izmenjavo idej, poslovnega mre-
156 ženja in priložnosti za ustvarjanje napredka znacˇaj industrije (Weber
in Chon, 2002). V literaturi se srecˇujemo z razlicˇnimi poimenovanji,
kot so: meetings industry ali conventions and meetings industry (Cro-
uch in Louviere, 2004), conference industry (Rogers, 1998), conventi-
on industry (Jago in Deery, 2005), conference business (Opperman in
Chon 1997) ali business events (Mair in Thompson, 2009).
Zaradi nedorecˇenosti izrazov se je na potrebo po statisticˇnem
spremljanju gibanja poslovnega turizma leta 2006 odzvala Svetovna
turisticˇna organizacija (World Tourism Organization), ki je kongre-
sno industrijo opredelila kot meetings industry, kar v prostem pre-
vodu pomeni industrija srecˇanj. Odlocˇitev utemeljuje z dejstvom,
da ta »industrija« vkljucˇuje organizacijo, promocijo in management
poslovnih/kongresnih prireditev, kot so prodajne razstave, kongresi,
konference in korporativna srecˇanja, ki vkljucˇujejo upravljanje ter
zagotavljanje specializiranih prostorov in osebja, izraz srecˇanja pa z
dejstvom, da je kljucˇna sestavina katere koli poslovne prireditve sre-
cˇanje ljudi, ki je organizirano s pomocˇjo strokovnega organizatorja
(World Tourism Organization, 2006, str. 18–19).
Cˇ eprav Svetovna turisticˇna organizacija v omenjenem dokumentu
priporocˇa promocijo izraza »industrija srecˇanj«, pa se vendarle upo-
rablja tudi veliko drugih, med drugim tudi »poslovna srecˇanja« (angl.
business meetings). Najpogosteje pa je v literaturi in stroki zaslediti
akronim »mice«, ki velja za krovni pojem poslovnega turizma, kot
splošen izraz za vsa srecˇanja, kot so konference, kongresi, motivacij-
ska potovanja in razstave, pa tudi kot sinonim za poslovni/kongresni
turizem (Weber in Chon, 2002; Mair, 2013).
