Page 229 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 229
Ekoturizem in zavarovana obmocˇja 229
oz. rekreaciji in ne zašcˇiti narave zaradi vrednosti narave same (We-
aring in Neil, 1999, str. 40; McManus, 2000, str. 532–533). Yellowstone,
ki velja za prvi narodni park na svetu (ustanovljen l. 1872), je bil npr.
izvorno zasnovan kot obmocˇje zabave v korist in uživanje ljudem, za
pridobivanje velikega zaslužka od turistov in iskalcev užitka ter kot
nacionalno obmocˇje za pocˇitek in rekreacijo (Wearing in Neil, 1999,
str. 40). Podobno je veljalo tudi za prve parke, ustanovljene nekoliko
kasneje drugod v industrijsko razvijajocˇem se svetu (zda, Avstralija,
Švedska itd.).
Ne glede na izrazito utilitarno funkcijo prvih parkov je bilo usta-
navljanje zavarovanih obmocˇij do konca druge svetovne vojne po-
cˇasno, izrazito pa se proces pospeši od 50-ih, 60-ih let 20. stoletja
dalje, ko se ostankom »romanticˇnih« pogledov pridruži vznik sodob-
ne naravovarstvene misli, ki zahteva zašcˇito narave in biodiverzitete
same, kar je še danes osnovni namen ustanavljanja zavarovanih ob-
mocˇij. V 70-ih letih se tako število parkov podvoji, industrijsko razvi-
tim državam se pridružijo tudi države v razvoju (Rotich, 2012, str. 173;
Wearing in Neil, 1999, str. 39). Za razumevanje razvoja ekoturizma je
pomembno tudi to, da v »pionirski« dobi ob ustanavljanju parkov
sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ni bilo po-
membno, medtem ko je danes to ena od osrednjih nalog upravljal-
cev in okoljske politike.
Podoben primer opisane razvojne krivulje je tudi Triglavski naro-
dni park (tnp). Kot eno najstarejših zavarovanih obmocˇij v Evropi
je bil (kot Alpski varstveni park) ustanovljen že l. 1924, a zajemal je le
del »divjine«, idilicˇno Dolino Triglavskih jezer z »ocˇakom« Triglavom.
Šele z razmahom naravovarstvene misli se leta 1981 ustanovi tnp v
obsegu, kot ga poznamo danes. Ob ustanavljanju prvega in drugega
tnp interesi lokalnih skupnosti niso bili ravno upoštevani, medtem
ko sta se procesa sprejemanja novega Zakona o Triglavskem naro-
dnem parku (ztnp-1) (2010) in prvega nacˇrta upravljanja (l. 2016) raz-
vlekla na vecˇ let ravno zaradi soocˇanja interesov in mnenj razlicˇnih
deležnikov ter lokalnih skupnosti. Ena od kljucˇnih tem v tem soo-
cˇanju je bil ravno razvoj turizma (prim. Bajuk Sencˇar, 2014; Vranješ,
2008, str. 171–202).
Zgodovinsko gledano so se torej razlogi za ustanavljanje parkov
od poudarka na turizmu in rekreaciji premaknili izrazito v podrocˇje
ohranjanja narave. Razvoj turizma pa je šel obratno pot: cˇe sta se v
preteklosti rekreacija in obiskovanje parkov dogajala v zelo omeje-
oz. rekreaciji in ne zašcˇiti narave zaradi vrednosti narave same (We-
aring in Neil, 1999, str. 40; McManus, 2000, str. 532–533). Yellowstone,
ki velja za prvi narodni park na svetu (ustanovljen l. 1872), je bil npr.
izvorno zasnovan kot obmocˇje zabave v korist in uživanje ljudem, za
pridobivanje velikega zaslužka od turistov in iskalcev užitka ter kot
nacionalno obmocˇje za pocˇitek in rekreacijo (Wearing in Neil, 1999,
str. 40). Podobno je veljalo tudi za prve parke, ustanovljene nekoliko
kasneje drugod v industrijsko razvijajocˇem se svetu (zda, Avstralija,
Švedska itd.).
Ne glede na izrazito utilitarno funkcijo prvih parkov je bilo usta-
navljanje zavarovanih obmocˇij do konca druge svetovne vojne po-
cˇasno, izrazito pa se proces pospeši od 50-ih, 60-ih let 20. stoletja
dalje, ko se ostankom »romanticˇnih« pogledov pridruži vznik sodob-
ne naravovarstvene misli, ki zahteva zašcˇito narave in biodiverzitete
same, kar je še danes osnovni namen ustanavljanja zavarovanih ob-
mocˇij. V 70-ih letih se tako število parkov podvoji, industrijsko razvi-
tim državam se pridružijo tudi države v razvoju (Rotich, 2012, str. 173;
Wearing in Neil, 1999, str. 39). Za razumevanje razvoja ekoturizma je
pomembno tudi to, da v »pionirski« dobi ob ustanavljanju parkov
sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ni bilo po-
membno, medtem ko je danes to ena od osrednjih nalog upravljal-
cev in okoljske politike.
Podoben primer opisane razvojne krivulje je tudi Triglavski naro-
dni park (tnp). Kot eno najstarejših zavarovanih obmocˇij v Evropi
je bil (kot Alpski varstveni park) ustanovljen že l. 1924, a zajemal je le
del »divjine«, idilicˇno Dolino Triglavskih jezer z »ocˇakom« Triglavom.
Šele z razmahom naravovarstvene misli se leta 1981 ustanovi tnp v
obsegu, kot ga poznamo danes. Ob ustanavljanju prvega in drugega
tnp interesi lokalnih skupnosti niso bili ravno upoštevani, medtem
ko sta se procesa sprejemanja novega Zakona o Triglavskem naro-
dnem parku (ztnp-1) (2010) in prvega nacˇrta upravljanja (l. 2016) raz-
vlekla na vecˇ let ravno zaradi soocˇanja interesov in mnenj razlicˇnih
deležnikov ter lokalnih skupnosti. Ena od kljucˇnih tem v tem soo-
cˇanju je bil ravno razvoj turizma (prim. Bajuk Sencˇar, 2014; Vranješ,
2008, str. 171–202).
Zgodovinsko gledano so se torej razlogi za ustanavljanje parkov
od poudarka na turizmu in rekreaciji premaknili izrazito v podrocˇje
ohranjanja narave. Razvoj turizma pa je šel obratno pot: cˇe sta se v
preteklosti rekreacija in obiskovanje parkov dogajala v zelo omeje-
