Page 193 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 193
Izobraževanje
lja sistem za upravljanje učenja (l m s) za upravljanje spletnih tečajev. V
naslednjem poglavju so obravnavane metode podajanja znanja (sinhrono
in asinhrono učenje) in sistemi za management učenja.
Metode podajanja znanja: sinhrono in asinhrono učenje. Sinhrono učenje
vključuje spletno učenje preko klepeta. Takšno učenje se lahko odvija sa-
mo prek spleta. Ko ste na spletu, lahko ostanete v stiku s svojim učiteljem
in drugimi učenci. Sinhrono učenje se imenuje zato, ker sistem učencem
omogoča, da svojim učiteljem ali sošolcem postavljajo vprašanja takoj, v
neposrednem sporočanju.
Asinhrono učenje se lahko izvaja preko spleta ali drugače. Asinhrono
učenje vključuje naloge, ki se posredujejo prek spleta, elektronske pošte
in oglasnih desk in se nato objavijo na spletnih forumih.
Asinhrona učna okolja so spletni prostori, kjer je delo podprto z digital-
nimi platformami na način, ki od udeležencev ne zahteva, da so hkrati pri-
sotni na spletu. Asinhroni načini so tematsko obarvane razprave, sestan-
ki prek Skypa (individualni), e-pošte ali telefonskega pogovora. Čeprav se
»vedno in povsod« sliši všečno, to lahko ogrozi sprotno učenje.
Prednost asinhronega učenja je ta, da ima učenec na voljo več časa za
formulacijo vsebinsko povezanih odgovorov, namenjenih mentorju in vr-
stnikom. Čas mu omogoča poiskati reference, s katerimi argumentira svoje
pisne izjave, opravlja preizkuse, se identificira z vrstniki. Dodaten čas učen-
cem omogoča višjo sposobnost obdelave informacij. V objavah asinhrone-
ga okolja morata biti pravopis in slovnica podobna tistim, ki jih najdemo v
formalnem akademskem diskurzu.
Po drugi strani je glavna pomanjkljivost te metode večja možnost, da se
bo učenec počutil odstranjenega iz učnega okolja. Asinhrono učenje je po
naravi manj socialno, kar lahko povzroči, da se učenec počuti osamljene-
ga. Zagotavljanje občutka pripadnosti univerzi oz. ustanovi bo preprečilo
občutke izoliranosti: povezave do univerzitetnih podpornih sistemov, knji-
žnic in laboratorijev so lahko zelo koristne za ta pristop.
Sinhrona učna okolja so najpodobnejša učenju iz oči v oči. Sinhrono uče-
nje poteka preko digitalnih platform, kjer učenci hkrati uporabljajo sple-
tne medije. V primerjavi z asinhronim učenjem sinhrona spletna okolja za-
gotavljajo intenzivnejši občutek podpore, saj je izmenjava besedila ali gla-
su takojšnja in je podobnejša pogovoru. Uporaba platform, kot so spletne
konference ali videoklepet, omogoča boljše razumevanje vsebine, saj lahko
učenci slišijo ton glasu, ki ga uporabljajo drugi. V tradicionalnem učnem
okolju (učilnici) imajo učenci občutek, da morajo sodelovati v interakciji,
kar dopušča, da se osredotočimo bolj na količino odgovorov in ne toliko
193
lja sistem za upravljanje učenja (l m s) za upravljanje spletnih tečajev. V
naslednjem poglavju so obravnavane metode podajanja znanja (sinhrono
in asinhrono učenje) in sistemi za management učenja.
Metode podajanja znanja: sinhrono in asinhrono učenje. Sinhrono učenje
vključuje spletno učenje preko klepeta. Takšno učenje se lahko odvija sa-
mo prek spleta. Ko ste na spletu, lahko ostanete v stiku s svojim učiteljem
in drugimi učenci. Sinhrono učenje se imenuje zato, ker sistem učencem
omogoča, da svojim učiteljem ali sošolcem postavljajo vprašanja takoj, v
neposrednem sporočanju.
Asinhrono učenje se lahko izvaja preko spleta ali drugače. Asinhrono
učenje vključuje naloge, ki se posredujejo prek spleta, elektronske pošte
in oglasnih desk in se nato objavijo na spletnih forumih.
Asinhrona učna okolja so spletni prostori, kjer je delo podprto z digital-
nimi platformami na način, ki od udeležencev ne zahteva, da so hkrati pri-
sotni na spletu. Asinhroni načini so tematsko obarvane razprave, sestan-
ki prek Skypa (individualni), e-pošte ali telefonskega pogovora. Čeprav se
»vedno in povsod« sliši všečno, to lahko ogrozi sprotno učenje.
Prednost asinhronega učenja je ta, da ima učenec na voljo več časa za
formulacijo vsebinsko povezanih odgovorov, namenjenih mentorju in vr-
stnikom. Čas mu omogoča poiskati reference, s katerimi argumentira svoje
pisne izjave, opravlja preizkuse, se identificira z vrstniki. Dodaten čas učen-
cem omogoča višjo sposobnost obdelave informacij. V objavah asinhrone-
ga okolja morata biti pravopis in slovnica podobna tistim, ki jih najdemo v
formalnem akademskem diskurzu.
Po drugi strani je glavna pomanjkljivost te metode večja možnost, da se
bo učenec počutil odstranjenega iz učnega okolja. Asinhrono učenje je po
naravi manj socialno, kar lahko povzroči, da se učenec počuti osamljene-
ga. Zagotavljanje občutka pripadnosti univerzi oz. ustanovi bo preprečilo
občutke izoliranosti: povezave do univerzitetnih podpornih sistemov, knji-
žnic in laboratorijev so lahko zelo koristne za ta pristop.
Sinhrona učna okolja so najpodobnejša učenju iz oči v oči. Sinhrono uče-
nje poteka preko digitalnih platform, kjer učenci hkrati uporabljajo sple-
tne medije. V primerjavi z asinhronim učenjem sinhrona spletna okolja za-
gotavljajo intenzivnejši občutek podpore, saj je izmenjava besedila ali gla-
su takojšnja in je podobnejša pogovoru. Uporaba platform, kot so spletne
konference ali videoklepet, omogoča boljše razumevanje vsebine, saj lahko
učenci slišijo ton glasu, ki ga uporabljajo drugi. V tradicionalnem učnem
okolju (učilnici) imajo učenci občutek, da morajo sodelovati v interakciji,
kar dopušča, da se osredotočimo bolj na količino odgovorov in ne toliko
193
