Page 105 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
koncepti in veščine učenja klavirja
Dobro je uporabiti tudi poddelitve (šestnajstinke v primeru igranja os-
mink 2:3); to sicer zahteva počasnejši tempo, kar otežuje dosego končne-
ga – izvajalskega tempa. Vendar pa skozi vadenje vzorec postane domač in
mišični spomin izvajanje omogoči tudi v hitrejših tempih. Ko učenec šte-
je poddelitve in dojame trkanje ritma 2:3, lahko besede zamenjajo številke
(»saj ni te-žko«).
Primer 18: Poddelitve pri igranju 2:3 in 3:4
Pavze je potrebno razumeti in čutiti kot tišino. Tih gib rok ob pav-
zi med trkanjem ritma zapisane skladbe bo pripomogel, da se jo bo začu-
tilo. Ob večjih izzivih pa je učinkovito ploskanje učenca na pavze v sklad-
bi ob igranju učitelja. Nato vlogi zamenjata in učenec igra izbrano skladbo,
učitelj pa ploska na pavze. Ko nato igra brez ploskanja, pavze začuti in zač-
ne »poslušati tišino«. Možnost je tudi hoja ali drugi telesni gibi ob učitelje-
vem izvajanju skladbe ali improvizacije z daljšimi pavzami; ko učitelj igra,
učenec mirno posluša, med pavzami pa se giba v tempu. Tako pavze začu-
ti v njihovi polni dolžini.
Začetki in trajanja pavz morajo prav tako biti natančni. Trajanje in
natančnost pavz se pogosto izboljšata z razvijanjem razumevanja name-
na pavz (Jacobson, 2015). Zato je potrebno z učenci govoriti o pomembnos-
ti pavz, ki lahko ustvarjajo dramo, dovolijo dihati, služijo čustvenim izra-
zom ali izražajo druge ideje. Če se kratke pavze pojavijo pred frazo, dajejo
dih, zračnost, lahkotnost. Tako se točnost izvedbe teh pavz lahko izboljša z
dejanskim fizičnim vdihom pred začetkom fraze ali pa »vdihom zapestja«
– torej rahlim, mehkim, valujočim dvigom zapestja na pavzo in spustom
sproščenega zapestja za prvi ton fraze. Tak je naslednji primer z melodijo
103
Dobro je uporabiti tudi poddelitve (šestnajstinke v primeru igranja os-
mink 2:3); to sicer zahteva počasnejši tempo, kar otežuje dosego končne-
ga – izvajalskega tempa. Vendar pa skozi vadenje vzorec postane domač in
mišični spomin izvajanje omogoči tudi v hitrejših tempih. Ko učenec šte-
je poddelitve in dojame trkanje ritma 2:3, lahko besede zamenjajo številke
(»saj ni te-žko«).
Primer 18: Poddelitve pri igranju 2:3 in 3:4
Pavze je potrebno razumeti in čutiti kot tišino. Tih gib rok ob pav-
zi med trkanjem ritma zapisane skladbe bo pripomogel, da se jo bo začu-
tilo. Ob večjih izzivih pa je učinkovito ploskanje učenca na pavze v sklad-
bi ob igranju učitelja. Nato vlogi zamenjata in učenec igra izbrano skladbo,
učitelj pa ploska na pavze. Ko nato igra brez ploskanja, pavze začuti in zač-
ne »poslušati tišino«. Možnost je tudi hoja ali drugi telesni gibi ob učitelje-
vem izvajanju skladbe ali improvizacije z daljšimi pavzami; ko učitelj igra,
učenec mirno posluša, med pavzami pa se giba v tempu. Tako pavze začu-
ti v njihovi polni dolžini.
Začetki in trajanja pavz morajo prav tako biti natančni. Trajanje in
natančnost pavz se pogosto izboljšata z razvijanjem razumevanja name-
na pavz (Jacobson, 2015). Zato je potrebno z učenci govoriti o pomembnos-
ti pavz, ki lahko ustvarjajo dramo, dovolijo dihati, služijo čustvenim izra-
zom ali izražajo druge ideje. Če se kratke pavze pojavijo pred frazo, dajejo
dih, zračnost, lahkotnost. Tako se točnost izvedbe teh pavz lahko izboljša z
dejanskim fizičnim vdihom pred začetkom fraze ali pa »vdihom zapestja«
– torej rahlim, mehkim, valujočim dvigom zapestja na pavzo in spustom
sproščenega zapestja za prvi ton fraze. Tak je naslednji primer z melodijo
103
