Page 107 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 107
koncepti in veščine učenja klavirja
Nadalje lahko pavze dajejo tudi možnost priprave nove glasbene ide-
je. Telo skozi pavzo pred novo glasbeno idejo ostane v gibanju, da se fizično
pripravi za izvajanje sledečega tona ali akorda. Če učenec skozi pavzo čuti
rahle gibe rok, je več možnosti, da bo »skozi« njo poslušal, čutil njen po-
men in ji dal polno vrednost. Pavze imajo vlogo tudi v čustvenem izražanju
glasbe. Lahko imajo raznovrstne pomene: presenečenje, skrivnost, čudenje,
pričakovanje, občutke dramatičnosti … Da bi učenec zaznal pomen pavze,
se lahko odloči, katera karakteristika najbolje opiše določeno pavzo. Z gi-
bom telesa nato ob učiteljevem igranju skladbe, ki ima očitno pavzo, prika-
že ustrezno karakteristiko.
Ritmična disonanca je kompozicijsko sredstvo, ki prekine ustalje-
nost ritma in jasnost metruma (Jacobson, 2015). Najpogostejši tip ritmič-
ne disonance je sinkopa, ki izhaja iz nečesa pomembnega, ki se zgodi na
lahko dobo. Primer ritmične disonance so tudi hemiole, ki zaradi razvr-
ščanja dob ali poddelitev v taktu začasno spremenijo metrum in dolžino
pulza tega takta. V ⁶⁄₈-taktovskem načinu, npr., so toni običajno razvrščeni
v skupine po tri osminke in ustvarijo dva pulza na takt. Hemiola se poja-
vi, če je poudarjena vsaka druga osminka in s tem ustvari tri pulze na takt.
Posledično se zdi, da se metrum iz ⁶⁄₈ zamenja v ¾. Ritmične disonance lah-
ko pri poslušalcu izzovejo čustven odziv. Skladatelji jih uporabijo z name-
nom: tako imajo izvajalci obvezo, da jih izpostavijo in naredijo glasbeno iz-
kušnjo globljo za poslušalca. Tudi tukaj je v pomoč vadenje s poudarki, z
vsako roko posebej, učitelj pa lahko v nekaterih primerih predlaga tudi re-
organizacijo taktov za lažje štetje.
5.2.2 Prepoznavanje ritmičnih skupin
Če pianist sliši tone v skupinah, je njegovo igranje muzikalnejše, branje bolj
tekoče in tehnika boljša. Za prepoznavanje ritmičnih skupin je potrebno
najti ciljni ton. Pri razvrščanju ritmičnih skupin se je potrebno odločiti, kje
to ritmično skupino zaključiti. Razvrščanje skupin čez taktnico preprečuje
oklevanje med takti. V šestnajstinskih pasažah učenci pogosto poudarjajo
vsako dobo, kar je nemuzikalno. Da to preprečimo, se lahko učijo igrati
z razvrščanjem daljših skupin proti težki dobi. Če se razvrščene skupine
začnejo z drugo šestnajstinko vsakega takta in končajo s prvo naslednjega
takta, je lahko pasaža muzikalnejša in tehnično lažja, kot v naslednjem
primeru:
105
Nadalje lahko pavze dajejo tudi možnost priprave nove glasbene ide-
je. Telo skozi pavzo pred novo glasbeno idejo ostane v gibanju, da se fizično
pripravi za izvajanje sledečega tona ali akorda. Če učenec skozi pavzo čuti
rahle gibe rok, je več možnosti, da bo »skozi« njo poslušal, čutil njen po-
men in ji dal polno vrednost. Pavze imajo vlogo tudi v čustvenem izražanju
glasbe. Lahko imajo raznovrstne pomene: presenečenje, skrivnost, čudenje,
pričakovanje, občutke dramatičnosti … Da bi učenec zaznal pomen pavze,
se lahko odloči, katera karakteristika najbolje opiše določeno pavzo. Z gi-
bom telesa nato ob učiteljevem igranju skladbe, ki ima očitno pavzo, prika-
že ustrezno karakteristiko.
Ritmična disonanca je kompozicijsko sredstvo, ki prekine ustalje-
nost ritma in jasnost metruma (Jacobson, 2015). Najpogostejši tip ritmič-
ne disonance je sinkopa, ki izhaja iz nečesa pomembnega, ki se zgodi na
lahko dobo. Primer ritmične disonance so tudi hemiole, ki zaradi razvr-
ščanja dob ali poddelitev v taktu začasno spremenijo metrum in dolžino
pulza tega takta. V ⁶⁄₈-taktovskem načinu, npr., so toni običajno razvrščeni
v skupine po tri osminke in ustvarijo dva pulza na takt. Hemiola se poja-
vi, če je poudarjena vsaka druga osminka in s tem ustvari tri pulze na takt.
Posledično se zdi, da se metrum iz ⁶⁄₈ zamenja v ¾. Ritmične disonance lah-
ko pri poslušalcu izzovejo čustven odziv. Skladatelji jih uporabijo z name-
nom: tako imajo izvajalci obvezo, da jih izpostavijo in naredijo glasbeno iz-
kušnjo globljo za poslušalca. Tudi tukaj je v pomoč vadenje s poudarki, z
vsako roko posebej, učitelj pa lahko v nekaterih primerih predlaga tudi re-
organizacijo taktov za lažje štetje.
5.2.2 Prepoznavanje ritmičnih skupin
Če pianist sliši tone v skupinah, je njegovo igranje muzikalnejše, branje bolj
tekoče in tehnika boljša. Za prepoznavanje ritmičnih skupin je potrebno
najti ciljni ton. Pri razvrščanju ritmičnih skupin se je potrebno odločiti, kje
to ritmično skupino zaključiti. Razvrščanje skupin čez taktnico preprečuje
oklevanje med takti. V šestnajstinskih pasažah učenci pogosto poudarjajo
vsako dobo, kar je nemuzikalno. Da to preprečimo, se lahko učijo igrati
z razvrščanjem daljših skupin proti težki dobi. Če se razvrščene skupine
začnejo z drugo šestnajstinko vsakega takta in končajo s prvo naslednjega
takta, je lahko pasaža muzikalnejša in tehnično lažja, kot v naslednjem
primeru:
105
