Page 151 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 151
koncepti in veščine učenja klavirja
Varčevanje z energijo lahko dosežemo na dva načina (Chang, 2009):
– Ne uporabljamo nepotrebnih mišic, še posebej ne nasprotujočih
si.
– Sprostimo delujoče mišice takoj, ko opravijo svoje delo.
Kot primer vzamemo težnostni padec z enim prstom. Prvi način je
lažji: preprosto omogočimo sili teže, da nadzoruje padec, medtem ko celot-
no telo udobno počiva na stolu (napet učenec bo napel nasprotujoče si miši-
ce – tiste za dviganje in za spuščanje roke). Pri drugem načinu pa se je pot-
rebno naučiti sprostiti delujoče mišice takoj, ko dosežemo dno tipke. Med
padcem pustimo težnosti, da potegne roko navzdol, na koncu padca pa je za
trenutek potrebno napeti prst, da ustavi roko. Nato je potrebno hitro spro-
stiti mišice. Roke ne dvignemo, vendar jo pustimo udobno počivati z ravno
dovolj sile na prstu za podporo teže roke. Ne sme biti pritiska navzdol. To je
težje, kot bi si morda mislili, ker je komolec v zraku in se enaki svežnji mi-
šic uporabljajo za napetost prsta, ki podpira težo roke, in za pritisk navzdol.
Učenci tipke pogosto pritiskajo z napetostjo, kadar gre za glasne akorde ali
daljša trajanja tonov. Naučiti se morajo, da ko je ton izveden, je potrebno
zelo malo energije za obdržanje tipke navzdol in zadržanje tona. Na tipki
počivajo. Ko učenec igra s celo roko, ga je potrebno dobro opazovati, da ne
pritiska tipke. Da preprečimo tendenco pritiska, rahel gib cele roke sprem-
lja vsak posamezni prst; roka in prst se gibata skupaj navzdol v koordini-
ranem gibanju. S tem se lahko prepreči prekomerno napetost mišic in tudi
upogibanje nohtnega prstnega členka. Dvig zapestja nato dvigne prste v
sproščen položaj nad klaviaturo in pripravi za naslednji gib. Ta je učinkovit
tudi pri zaključevanju fraz in med pavzami za sprostitev.
Učitelj lahko postopno preprečuje morebitne napetosti in pomaga
učencu:
– identificirati zahtevnejša mesta v skladbah in najti uporabo
ustreznih gibov,
– identificirati in označiti mesta v skladbi, kjer lahko zavestna spro-
stitev prepreči akumulacijo napetosti,
– si najprej zamisliti ton za pomoč možganom, da lahko vodijo telo
k učinkovitim gibalnim vzorcem (pravilna mentalna predstava
vodi k ustreznemu fizičnemu odgovoru),
– uporabiti tekoče, kontinuirano gibanje, ki vključuje pripravo in
ustrezno, naravno nadaljevanje za vsako glasbeno gesto.
149
Varčevanje z energijo lahko dosežemo na dva načina (Chang, 2009):
– Ne uporabljamo nepotrebnih mišic, še posebej ne nasprotujočih
si.
– Sprostimo delujoče mišice takoj, ko opravijo svoje delo.
Kot primer vzamemo težnostni padec z enim prstom. Prvi način je
lažji: preprosto omogočimo sili teže, da nadzoruje padec, medtem ko celot-
no telo udobno počiva na stolu (napet učenec bo napel nasprotujoče si miši-
ce – tiste za dviganje in za spuščanje roke). Pri drugem načinu pa se je pot-
rebno naučiti sprostiti delujoče mišice takoj, ko dosežemo dno tipke. Med
padcem pustimo težnosti, da potegne roko navzdol, na koncu padca pa je za
trenutek potrebno napeti prst, da ustavi roko. Nato je potrebno hitro spro-
stiti mišice. Roke ne dvignemo, vendar jo pustimo udobno počivati z ravno
dovolj sile na prstu za podporo teže roke. Ne sme biti pritiska navzdol. To je
težje, kot bi si morda mislili, ker je komolec v zraku in se enaki svežnji mi-
šic uporabljajo za napetost prsta, ki podpira težo roke, in za pritisk navzdol.
Učenci tipke pogosto pritiskajo z napetostjo, kadar gre za glasne akorde ali
daljša trajanja tonov. Naučiti se morajo, da ko je ton izveden, je potrebno
zelo malo energije za obdržanje tipke navzdol in zadržanje tona. Na tipki
počivajo. Ko učenec igra s celo roko, ga je potrebno dobro opazovati, da ne
pritiska tipke. Da preprečimo tendenco pritiska, rahel gib cele roke sprem-
lja vsak posamezni prst; roka in prst se gibata skupaj navzdol v koordini-
ranem gibanju. S tem se lahko prepreči prekomerno napetost mišic in tudi
upogibanje nohtnega prstnega členka. Dvig zapestja nato dvigne prste v
sproščen položaj nad klaviaturo in pripravi za naslednji gib. Ta je učinkovit
tudi pri zaključevanju fraz in med pavzami za sprostitev.
Učitelj lahko postopno preprečuje morebitne napetosti in pomaga
učencu:
– identificirati zahtevnejša mesta v skladbah in najti uporabo
ustreznih gibov,
– identificirati in označiti mesta v skladbi, kjer lahko zavestna spro-
stitev prepreči akumulacijo napetosti,
– si najprej zamisliti ton za pomoč možganom, da lahko vodijo telo
k učinkovitim gibalnim vzorcem (pravilna mentalna predstava
vodi k ustreznemu fizičnemu odgovoru),
– uporabiti tekoče, kontinuirano gibanje, ki vključuje pripravo in
ustrezno, naravno nadaljevanje za vsako glasbeno gesto.
149
