Page 152 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 152
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
Vaje, ki pomagajo učencem razvijati zavedanje napetosti in spro-
ščanje le-te:
– Dvigniti ramena kolikor mogoče visoko, zadržati ta položaj nekaj
sekund in nato nenadoma spustiti ramena v normalen in spro-
ščen položaj. To lahko ponovimo nekajkrat skozi učno uro ali
med vadenjem.
– Ležati rigidno na tleh, kot bi bili nekuhani špageti. Brez vidnega
gibanja postopoma »kuhati«, dokler se ne zmehčajo. Učitelj pre-
veri, če so zares »skuhani«, da nežno dvigne roko ali nogo. Bilo
naj bi brez upora.
– Biti zamrznjen snežak – s celotnim telesom napetim; ko posije
sonce, se telo počasi in postopno »topi«, mehča.
– Narediti trdno pest. Brez vidnega gibanja postopoma sprostiti
roko, da postane mehka in voljna, ko jo učitelj giba.
– Položiti dlan na mizo ali zaprt pokrov klavirja in zaporedoma
dvigovati ter spuščati posamezne prste (kolikor gre, brez pretira-
vanja), od palca do mezinca.
– Za določene dele telesa uporabimo dotik oziroma rahel pritisk v
jasni smeri (npr. na zapestje, podlaket, nadlaket, vrat, lopatico),
proti kateremu učenec zgolj s tem delom telesa pritisne v naspro-
tni smeri in nato z umikom našega dotika ta del telesa sprosti.
Sicer daljši, a učinkovit proces zavedanja in sproščanja je progresiv-
na mišična relaksacija (McAllister, 2013); pri tej napnemo posamezne mi-
šice za 5 do 7 sekund, nato pa sprostimo za 10 do 20 sekund, preden se
posvetimo naslednjemu delu telesa. Pozornost popolnoma posvetimo po-
sameznim napetim mišicam in nato polni, vse globlji sprostitvi, ki steče
skozi mišice. Dihamo tako ob napetosti kot sprostitvi mišic. Ena od mo-
žnih sekvenc, pri kateri je najbolje ležati na tleh in vsakemu delu telesa pos-
vetiti 5 do 7 sekund rahle napetosti (nikakor ne pretiravamo, gre le za to, da
mišico začutimo in jo nato lažje sprostimo – bistvo je v sprostitvi in udob-
ju) in 10 do 20 sekund sprostitve:
– Začnemo z zapestjem in s podlaktjo; najprej dominantne roke (če
smo desničarji torej najprej desna roka). Stisnemo zapestje in ga
upognemo nazaj.
– Upognemo komolec in napnemo dvoglavo mišico nadlakti;
najprej dominantne roke.
– Nagubamo čelo.
150
Vaje, ki pomagajo učencem razvijati zavedanje napetosti in spro-
ščanje le-te:
– Dvigniti ramena kolikor mogoče visoko, zadržati ta položaj nekaj
sekund in nato nenadoma spustiti ramena v normalen in spro-
ščen položaj. To lahko ponovimo nekajkrat skozi učno uro ali
med vadenjem.
– Ležati rigidno na tleh, kot bi bili nekuhani špageti. Brez vidnega
gibanja postopoma »kuhati«, dokler se ne zmehčajo. Učitelj pre-
veri, če so zares »skuhani«, da nežno dvigne roko ali nogo. Bilo
naj bi brez upora.
– Biti zamrznjen snežak – s celotnim telesom napetim; ko posije
sonce, se telo počasi in postopno »topi«, mehča.
– Narediti trdno pest. Brez vidnega gibanja postopoma sprostiti
roko, da postane mehka in voljna, ko jo učitelj giba.
– Položiti dlan na mizo ali zaprt pokrov klavirja in zaporedoma
dvigovati ter spuščati posamezne prste (kolikor gre, brez pretira-
vanja), od palca do mezinca.
– Za določene dele telesa uporabimo dotik oziroma rahel pritisk v
jasni smeri (npr. na zapestje, podlaket, nadlaket, vrat, lopatico),
proti kateremu učenec zgolj s tem delom telesa pritisne v naspro-
tni smeri in nato z umikom našega dotika ta del telesa sprosti.
Sicer daljši, a učinkovit proces zavedanja in sproščanja je progresiv-
na mišična relaksacija (McAllister, 2013); pri tej napnemo posamezne mi-
šice za 5 do 7 sekund, nato pa sprostimo za 10 do 20 sekund, preden se
posvetimo naslednjemu delu telesa. Pozornost popolnoma posvetimo po-
sameznim napetim mišicam in nato polni, vse globlji sprostitvi, ki steče
skozi mišice. Dihamo tako ob napetosti kot sprostitvi mišic. Ena od mo-
žnih sekvenc, pri kateri je najbolje ležati na tleh in vsakemu delu telesa pos-
vetiti 5 do 7 sekund rahle napetosti (nikakor ne pretiravamo, gre le za to, da
mišico začutimo in jo nato lažje sprostimo – bistvo je v sprostitvi in udob-
ju) in 10 do 20 sekund sprostitve:
– Začnemo z zapestjem in s podlaktjo; najprej dominantne roke (če
smo desničarji torej najprej desna roka). Stisnemo zapestje in ga
upognemo nazaj.
– Upognemo komolec in napnemo dvoglavo mišico nadlakti;
najprej dominantne roke.
– Nagubamo čelo.
150
