Page 181 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
koncepti in veščine učenja klavirja
njem sozvočnih oktav v ⁴⁄₄-taktovskem načinu in 4. oktavo zamenjamo z
vzporednim nizom; torej igranjem oktave z minimalnim zamikom med
spodnjim in zgornjim tonom (podobno kot bi igrali predložek). Nato enako
nadomestimo še 3. in 2. sozvočno oktavo ter nazadnje vse. Če se roka utru-
di, se vrnemo na igranje sozvočnih oktav ali vadimo z drugo roko. Te vzpo-
redne nize tonov vadimo z dobro kontrolo in popolno sproščenostjo. Nato
upočasnimo tempo, da lahko igramo v vseh tempih s kontrolo. Vadimo s
spodnjim in tudi z zgornjim tonom oktave na dobo. Nato začnemo igra-
ti po skupinah: po dva tremola in pavza, nato po tri in po štiri tremole.
Najbolje za obvladovanje ustreznega tempa je po avtorjevem mnenju me-
njavanje tremola in sozvočnih oktav; pospešimo oktave in poskusimo igra-
ti tremolo v tem tempu. Prav tako menjujemo vadenje z eno in drugo roko
ter s tem krepimo vztrajnost.
Preizkusiti je potrebno različne strategije vadenja in najti, kar najbolje
deluje pri posameznem učencu. Nabor različnih strategij nam omogoča, da
najdemo tisto, kar bo pomagalo doseči zastavljene cilje.
Trilčki se izvajajo s hitrim menjavanjem tonov male in velike sekunde,
pri tem pa sta potrebni tonska in ritmična izenačenost. Izvaja se s kombi-
nacijo rotacije in prstnih gibov. Pomembna je ustrezna izbira prstnega reda
glede na jakost, dolžino, stil trilčka in položaj na klaviaturi. Zlatar (1982)
navaja tri možne načine izvajanja:
– S sosednjimi prsti – kadar gre za tiho dinamiko in so prsti blizu
tipk. Najpogostejša para prstov so 2-3 in 3-4, ki omogočata veliko
hitrost.
– Z menjavanjem prstov – to je primerno, kadar gre za daljše in
glasnejše trilčke. Najpogostejše kombinacije prstov so 1-3-2-3, 1-3-
1-2 in 1-4-2-3.
– S »preskakovanjem« prsta – trilček, pri katerem se en prst pre-
skoči, lajša rotacijo in tako omogoča širši dinamični razpon.
Najpogosteje kombinacije prstov so 1-3, 2-4 in 3-5, zaradi položaja
palca pa tudi 1-2.
Pri izvajanju trilčka je potrebno biti pozoren na sproščenost in lahkost
celotne roke; napetost se lahko pojavi, če so prsti pretirano zaokroženi ali
če 4. ali 5. prst »silita« navzgor. Prsti so ves čas v stiku s površino tipk. Tisti,
ki ne igrajo, počivajo na tipkah. Zapestje je mehko in dolgo.
Chang (2009) pravi, da gre pri trilčkih za dve ključni težavi, ki ju je
potrebno rešiti:
179
njem sozvočnih oktav v ⁴⁄₄-taktovskem načinu in 4. oktavo zamenjamo z
vzporednim nizom; torej igranjem oktave z minimalnim zamikom med
spodnjim in zgornjim tonom (podobno kot bi igrali predložek). Nato enako
nadomestimo še 3. in 2. sozvočno oktavo ter nazadnje vse. Če se roka utru-
di, se vrnemo na igranje sozvočnih oktav ali vadimo z drugo roko. Te vzpo-
redne nize tonov vadimo z dobro kontrolo in popolno sproščenostjo. Nato
upočasnimo tempo, da lahko igramo v vseh tempih s kontrolo. Vadimo s
spodnjim in tudi z zgornjim tonom oktave na dobo. Nato začnemo igra-
ti po skupinah: po dva tremola in pavza, nato po tri in po štiri tremole.
Najbolje za obvladovanje ustreznega tempa je po avtorjevem mnenju me-
njavanje tremola in sozvočnih oktav; pospešimo oktave in poskusimo igra-
ti tremolo v tem tempu. Prav tako menjujemo vadenje z eno in drugo roko
ter s tem krepimo vztrajnost.
Preizkusiti je potrebno različne strategije vadenja in najti, kar najbolje
deluje pri posameznem učencu. Nabor različnih strategij nam omogoča, da
najdemo tisto, kar bo pomagalo doseči zastavljene cilje.
Trilčki se izvajajo s hitrim menjavanjem tonov male in velike sekunde,
pri tem pa sta potrebni tonska in ritmična izenačenost. Izvaja se s kombi-
nacijo rotacije in prstnih gibov. Pomembna je ustrezna izbira prstnega reda
glede na jakost, dolžino, stil trilčka in položaj na klaviaturi. Zlatar (1982)
navaja tri možne načine izvajanja:
– S sosednjimi prsti – kadar gre za tiho dinamiko in so prsti blizu
tipk. Najpogostejša para prstov so 2-3 in 3-4, ki omogočata veliko
hitrost.
– Z menjavanjem prstov – to je primerno, kadar gre za daljše in
glasnejše trilčke. Najpogostejše kombinacije prstov so 1-3-2-3, 1-3-
1-2 in 1-4-2-3.
– S »preskakovanjem« prsta – trilček, pri katerem se en prst pre-
skoči, lajša rotacijo in tako omogoča širši dinamični razpon.
Najpogosteje kombinacije prstov so 1-3, 2-4 in 3-5, zaradi položaja
palca pa tudi 1-2.
Pri izvajanju trilčka je potrebno biti pozoren na sproščenost in lahkost
celotne roke; napetost se lahko pojavi, če so prsti pretirano zaokroženi ali
če 4. ali 5. prst »silita« navzgor. Prsti so ves čas v stiku s površino tipk. Tisti,
ki ne igrajo, počivajo na tipkah. Zapestje je mehko in dolgo.
Chang (2009) pravi, da gre pri trilčkih za dve ključni težavi, ki ju je
potrebno rešiti:
179
