Page 185 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 185
koncepti in veščine učenja klavirja
dom in se zato usmerimo na palec, medtem ko se 5. prst po občutku posta-
vi v razmah oktave.
Kadar gre za izvajanje skokov z obema rokama hkrati, je lažje, če ena
roka začne s skokom pred drugo. Medtem ko prva roka skok nadaljuje av-
tomatično, se pozornost usmeri v drugo roko. Kljub temu morata prispeti
istočasno. Pri skokih v nasprotni smeri naj začne roka, ki mora prepotova-
ti daljšo razdaljo. Pri skokih v isti smeri pa vodi roka, ki je bližje smeri sko-
ka; desna roka vodi skoke navzgor in leva roka skoke navzdol. Začeti je pot-
rebno počasi, da postaneta koordinacija in natančnost avtomatizirani tudi
v hitrih tempih.
Težave pri izvajanju skokov lahko predstavlja strah pred zgrešenimi
toni ali pred tem, da bi jih zaigrali prepozno. Ta strah lahko povzroči na-
petosti v roki in posledično napačne tone. Potrebno je zavestno sproščanje
pred in med skokom. Kljub temu da skoki pogosto zahtevajo hitrost, je pot-
rebno razumevanje, da sama hitrost ni težava. Nadlaket, ki se giba iz ra-
menskega sklepa, lahko izvaja zelo hitre lateralne gibe in z osredotočanjem
na gibe nadlakti, ki vodi skok, lahko zmanjšamo strah, da skoka ne bi iz-
vedli dovolj hitro. Prav tako je lahko v pomoč uporaba energije na prvem
tonu skoka, ki »odbije« roko proti naslednjemu tonu. Če je možno, začne-
mo skok zgodaj. V spremljavi za valček, npr., prvi basov ton skrajšamo za
lažjo izvedbo skoka na drugo dobo. Četrtinka tako »postane osminka« in
nato osminska pavza omogoči, da skok izvedemo v tempu. Ustrezno peda-
liziranje lahko »prekrije« skrajšano basovo četrtinko.
Če skoke nekajkrat zaigramo narobe, se povezava telo – um »zmede«
in skoke zaigramo pravilno le včasih; s tem raste negotovost. Roskellova
(2020) poudari pomen delovanja možganov, ki morajo misliti vnaprej –
pred prsti. Z natančno predstavo skoka omogočijo jasno, četudi podza-
vestno, navodilo prstom, kam naj gredo. Brez tega pride do zmede mišic;
prsti ne vedo natanko, kam so namenjeni, mišice se napnejo in gibanje pos-
tane zategnjeno.
Navedeno pomaga iskati učinkovite strategije vadenja skokov:
– Pred vadenjem pasaž s skoki si najprej zamislimo in predstavlja-
mo celotno pasažo.
– Ko se pasažo s skoki učimo na pamet, se jo naučimo vse do
ustreznega tempa.
– Tone skokov poimenujemo na glas; s tem aktiviramo umsko
predstavo in um bo spontano omogočil jasna navodila prstom.
Glasno poimenovanje tonov bo prispevalo tudi k učenju na pamet.
183
dom in se zato usmerimo na palec, medtem ko se 5. prst po občutku posta-
vi v razmah oktave.
Kadar gre za izvajanje skokov z obema rokama hkrati, je lažje, če ena
roka začne s skokom pred drugo. Medtem ko prva roka skok nadaljuje av-
tomatično, se pozornost usmeri v drugo roko. Kljub temu morata prispeti
istočasno. Pri skokih v nasprotni smeri naj začne roka, ki mora prepotova-
ti daljšo razdaljo. Pri skokih v isti smeri pa vodi roka, ki je bližje smeri sko-
ka; desna roka vodi skoke navzgor in leva roka skoke navzdol. Začeti je pot-
rebno počasi, da postaneta koordinacija in natančnost avtomatizirani tudi
v hitrih tempih.
Težave pri izvajanju skokov lahko predstavlja strah pred zgrešenimi
toni ali pred tem, da bi jih zaigrali prepozno. Ta strah lahko povzroči na-
petosti v roki in posledično napačne tone. Potrebno je zavestno sproščanje
pred in med skokom. Kljub temu da skoki pogosto zahtevajo hitrost, je pot-
rebno razumevanje, da sama hitrost ni težava. Nadlaket, ki se giba iz ra-
menskega sklepa, lahko izvaja zelo hitre lateralne gibe in z osredotočanjem
na gibe nadlakti, ki vodi skok, lahko zmanjšamo strah, da skoka ne bi iz-
vedli dovolj hitro. Prav tako je lahko v pomoč uporaba energije na prvem
tonu skoka, ki »odbije« roko proti naslednjemu tonu. Če je možno, začne-
mo skok zgodaj. V spremljavi za valček, npr., prvi basov ton skrajšamo za
lažjo izvedbo skoka na drugo dobo. Četrtinka tako »postane osminka« in
nato osminska pavza omogoči, da skok izvedemo v tempu. Ustrezno peda-
liziranje lahko »prekrije« skrajšano basovo četrtinko.
Če skoke nekajkrat zaigramo narobe, se povezava telo – um »zmede«
in skoke zaigramo pravilno le včasih; s tem raste negotovost. Roskellova
(2020) poudari pomen delovanja možganov, ki morajo misliti vnaprej –
pred prsti. Z natančno predstavo skoka omogočijo jasno, četudi podza-
vestno, navodilo prstom, kam naj gredo. Brez tega pride do zmede mišic;
prsti ne vedo natanko, kam so namenjeni, mišice se napnejo in gibanje pos-
tane zategnjeno.
Navedeno pomaga iskati učinkovite strategije vadenja skokov:
– Pred vadenjem pasaž s skoki si najprej zamislimo in predstavlja-
mo celotno pasažo.
– Ko se pasažo s skoki učimo na pamet, se jo naučimo vse do
ustreznega tempa.
– Tone skokov poimenujemo na glas; s tem aktiviramo umsko
predstavo in um bo spontano omogočil jasna navodila prstom.
Glasno poimenovanje tonov bo prispevalo tudi k učenju na pamet.
183
