Page 186 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 186
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
– Pred končnim tonom skoka lahko naredimo kratko pavzo, gib
do tja pa kljub temu ostaja hiter. Ta pavza omogoči ušesu, da sliši
tone vnaprej, prstom pa, da začutijo površino tipk, preden jih zai-
grajo. Ta taktilna komponenta omogoči občutek gotovosti in pot-
rebnih je manj ponovitev za obvladovanje skoka. Sčasoma se te
pavze krajšajo in nazadnje popolnoma opustijo.
– Če je mogoče, vadimo skoke, ki so za razdaljo oktave ali dveh več-
ji od dejanske razdalje; to daje občutek, da je izvedba zapisanega
skoka precej manjša, in s tem postane enostavnejša.
– Skoke ponavljamo, vse dokler ne utrdimo mišičnega spomina
za razdalje v celotnem gibu roke. Če je to usvojeno, bomo skoke
igrali tudi z zaprtimi očmi, kar bo okrepilo občutek poznavanja
klaviature. S tem je tudi branje not lažje. Začeti pa je, seveda, pot-
rebno z manjšimi razdaljami.
– Vadimo skoke posameznih tonov akordov z nespremenjenim
prstnim redom v vseh možnih kombinacijah; to poveča na-
tančnost in gotovost.
Primer 61: Način vadenja skokov posameznih tonov akordov
skok: 5 5 vaje: œ5 #œ2 Œ œ5 œ3 Œ
1 3
& œ5 œ1 Œ œ3 œ5
& 43 œ #œœœœ12 Œ
œ 1 1
& œ5 œ5 1 œ1 Œ 1 #œ2 œŒ œŒ
œ
Œ œ Œ
Glissando je igranje pasaž z drsenjem prstov vzdolž klaviature v enem
gibu. Proizvede lahko čudovite zvoke, od mehkih, atmosferskih pa vse do
šaljivih, virtuoznih učinkov (Roskell, 2020). Roka je lahka, prst rahlo fiksi-
ran in, kolikor mogoče, drsi z nohtom, da se ne poškoduje koža. Navzgor se
izvaja z 2. ali 3. prstom, lahko pa tudi s prsti 3-4 ali 2-3-4 hkrati, navzdol pa
s palcem ali s spojenima palcem in kazalcem. Prvi in zadnji ton sta običajno
nosilca melodije in jih je zato potrebno zaigrati jasno; tako se ju največkrat
izvaja z drugim prstom kot sam glissando. V literaturi se včasih pojavi tudi
glissando v sozvočnem intervalu; terci, seksti, oktavi. Lahko se ga zaigra z
obema rokama, pogosteje pa z eno roko, pri čemer se en glas izvaja z noh-
tom, drugi pa z blazinico prsta. Potrebno je fiksirati interval in se nasloni-
ti na prst, ki igra z nohtom – navzgor na zgornji prst in navzdol na spodnji.
184
– Pred končnim tonom skoka lahko naredimo kratko pavzo, gib
do tja pa kljub temu ostaja hiter. Ta pavza omogoči ušesu, da sliši
tone vnaprej, prstom pa, da začutijo površino tipk, preden jih zai-
grajo. Ta taktilna komponenta omogoči občutek gotovosti in pot-
rebnih je manj ponovitev za obvladovanje skoka. Sčasoma se te
pavze krajšajo in nazadnje popolnoma opustijo.
– Če je mogoče, vadimo skoke, ki so za razdaljo oktave ali dveh več-
ji od dejanske razdalje; to daje občutek, da je izvedba zapisanega
skoka precej manjša, in s tem postane enostavnejša.
– Skoke ponavljamo, vse dokler ne utrdimo mišičnega spomina
za razdalje v celotnem gibu roke. Če je to usvojeno, bomo skoke
igrali tudi z zaprtimi očmi, kar bo okrepilo občutek poznavanja
klaviature. S tem je tudi branje not lažje. Začeti pa je, seveda, pot-
rebno z manjšimi razdaljami.
– Vadimo skoke posameznih tonov akordov z nespremenjenim
prstnim redom v vseh možnih kombinacijah; to poveča na-
tančnost in gotovost.
Primer 61: Način vadenja skokov posameznih tonov akordov
skok: 5 5 vaje: œ5 #œ2 Œ œ5 œ3 Œ
1 3
& œ5 œ1 Œ œ3 œ5
& 43 œ #œœœœ12 Œ
œ 1 1
& œ5 œ5 1 œ1 Œ 1 #œ2 œŒ œŒ
œ
Œ œ Œ
Glissando je igranje pasaž z drsenjem prstov vzdolž klaviature v enem
gibu. Proizvede lahko čudovite zvoke, od mehkih, atmosferskih pa vse do
šaljivih, virtuoznih učinkov (Roskell, 2020). Roka je lahka, prst rahlo fiksi-
ran in, kolikor mogoče, drsi z nohtom, da se ne poškoduje koža. Navzgor se
izvaja z 2. ali 3. prstom, lahko pa tudi s prsti 3-4 ali 2-3-4 hkrati, navzdol pa
s palcem ali s spojenima palcem in kazalcem. Prvi in zadnji ton sta običajno
nosilca melodije in jih je zato potrebno zaigrati jasno; tako se ju največkrat
izvaja z drugim prstom kot sam glissando. V literaturi se včasih pojavi tudi
glissando v sozvočnem intervalu; terci, seksti, oktavi. Lahko se ga zaigra z
obema rokama, pogosteje pa z eno roko, pri čemer se en glas izvaja z noh-
tom, drugi pa z blazinico prsta. Potrebno je fiksirati interval in se nasloni-
ti na prst, ki igra z nohtom – navzgor na zgornji prst in navzdol na spodnji.
184
