Page 255 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 255
r azvojne značilnosti otrok v povezavi z glasbenim r azvojem
6.3 Učenci, stari enajst do šestnajst let
To je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost. Gre za obdobje adolescence,
v kateri je otrok izpostavljen telesnim spremembam, ki povzročajo tudi ču-
stveno razdražljivost, hkrati pa napreduje duhovni razvoj. Išče novo iden-
titeto, ki jo bo po tem razburkanem obdobju vpeljal v življenje. Vse želi
natančno vedeti, preveriti in preizkusiti, sposobnost analitičnega mišljenja
narašča. Kognitivno razumevanje omogoča globlji umetniško-muzikalni
razvoj.
Veščine in strategije učiteljevega dela za to obdobje:
– Pokazati razumevanje in upoštevati učenčevo kritično mišljenje.
– Pokazati zanimanje za aktualne glasbene stile, ki so učencem
blizu.
– Dati priznanje učenčevim dosežkom. Kritično mišljenje je obr-
njeno tudi proti lastnim sposobnostim in zmožnostim in torej
potrebuje zunanje potrditve.
– Biti zelo previdni s kritiko, ker gre za zelo občutljivo obdobje in
kritika v napačnem trenutku lahko poškoduje občutek lastne
vrednosti.
– Učencem dati več odgovornosti.
– Ne biti preveč solidarni z učenčevimi starši; učenec sam ima s tem
že veliko opravka in bi konflikte prenesel še na nas. Izkoristimo
zunanjo, bolj nevtralno pozicijo in lahko odpremo še kak nov
vidik.
– Biti pozorni pri ustrezni izbiri skladb; za mnoge mlade je glasba
tista, skozi katero lahko izrazijo svoje občutke, pogosto lažje kot
besedno. Potrebno je upoštevati njihove lastne želje.
6.4 Učenci s posebnimi potrebami
Nekateri otroci imajo posebne potrebe, ki izhajajo iz ene ali več omejitev, ki
se nanašajo na vid, sluh, mobilnost, umske sposobnosti idr. Če te omejitve
niso prehude, so ti otroci vključeni v redne šolske programe. »Pravzaprav
bi lahko o vsakem učencu rekli, da je učenec s posebnimi potrebami, saj je
edinstvena osebnost s kombinacijo le zanj značilnih spoznavnih, čustvenih
in motivacijskih posebnosti« (Marentič-Požarnik, 2000, str. 248).
Biti sprejet in ovrednoten je temeljna potreba vseh otrok. Otroci, ki
dosegajo zastavljene cilje, vzdržujejo pozitivno samopodobo, medtem ko
otroci s posebnimi potrebami v izobraževanje pogosto vstopajo s slabšo sa-
253
6.3 Učenci, stari enajst do šestnajst let
To je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost. Gre za obdobje adolescence,
v kateri je otrok izpostavljen telesnim spremembam, ki povzročajo tudi ču-
stveno razdražljivost, hkrati pa napreduje duhovni razvoj. Išče novo iden-
titeto, ki jo bo po tem razburkanem obdobju vpeljal v življenje. Vse želi
natančno vedeti, preveriti in preizkusiti, sposobnost analitičnega mišljenja
narašča. Kognitivno razumevanje omogoča globlji umetniško-muzikalni
razvoj.
Veščine in strategije učiteljevega dela za to obdobje:
– Pokazati razumevanje in upoštevati učenčevo kritično mišljenje.
– Pokazati zanimanje za aktualne glasbene stile, ki so učencem
blizu.
– Dati priznanje učenčevim dosežkom. Kritično mišljenje je obr-
njeno tudi proti lastnim sposobnostim in zmožnostim in torej
potrebuje zunanje potrditve.
– Biti zelo previdni s kritiko, ker gre za zelo občutljivo obdobje in
kritika v napačnem trenutku lahko poškoduje občutek lastne
vrednosti.
– Učencem dati več odgovornosti.
– Ne biti preveč solidarni z učenčevimi starši; učenec sam ima s tem
že veliko opravka in bi konflikte prenesel še na nas. Izkoristimo
zunanjo, bolj nevtralno pozicijo in lahko odpremo še kak nov
vidik.
– Biti pozorni pri ustrezni izbiri skladb; za mnoge mlade je glasba
tista, skozi katero lahko izrazijo svoje občutke, pogosto lažje kot
besedno. Potrebno je upoštevati njihove lastne želje.
6.4 Učenci s posebnimi potrebami
Nekateri otroci imajo posebne potrebe, ki izhajajo iz ene ali več omejitev, ki
se nanašajo na vid, sluh, mobilnost, umske sposobnosti idr. Če te omejitve
niso prehude, so ti otroci vključeni v redne šolske programe. »Pravzaprav
bi lahko o vsakem učencu rekli, da je učenec s posebnimi potrebami, saj je
edinstvena osebnost s kombinacijo le zanj značilnih spoznavnih, čustvenih
in motivacijskih posebnosti« (Marentič-Požarnik, 2000, str. 248).
Biti sprejet in ovrednoten je temeljna potreba vseh otrok. Otroci, ki
dosegajo zastavljene cilje, vzdržujejo pozitivno samopodobo, medtem ko
otroci s posebnimi potrebami v izobraževanje pogosto vstopajo s slabšo sa-
253
