Page 252 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 252
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
rebna izdatna dodatna spodbuda, potrditev učitelja in staršev, sicer lahko
izgubi zaupanje vase.
Vadenje sestoji iz pravilnega in učinkovitega ponavljanja. Skladbe,
ki jih lahko hitro obvladajo, radi ponavljajo in to jim da občutek uspeha
in zaupanja v lastne sposobnosti. Razumejo, da je vadenje potrebno in v
njem pogosto uživajo. Radi tudi pojejo; včasih tudi zelo na glas za spro-
stitev energije. Z veščim učenjem pa se lahko naučijo peti uglašeno in ek-
spresivno. Utrjuje se občutek za tempo in ritmične vzorce. Vzorcem znajo
slediti, prav tako pa jih ustvarjati in improvizirati; sprva najlažje na ritmič-
nih inštrumentih s palčkami. To je še posebej zabavno skupaj s petjem ali
z evritmičnimi gibalnimi dejavnostmi. Prstna gibljivost in neodvisnost se
izboljšuje ob inštrumentih s tipkami, koordinacija gibov pa je lahko še ne-
rodna. Vaje gibanja stran od klavirja (glej podpoglavji 3.3.4 Ustrezna upo-
raba telesa, ki igra, in 5.4.4 Pomen sproščanja) so učinkovite. Sposobni so
igrati melodijo z eno roko in preprosto spremljavo z drugo. Pripravljeni so
na učenje branja notnega zapisa, saj to sovpada s sposobnostjo branja, ki se
ga učijo v osnovni šoli.
Poučevanje učencev v tem starostnem obdobju naj zajema naslednje
učiteljeve veščine in strategije poučevanja:
– Od vsega začetka učence muzikalno motivirati. Otroci želijo že
na prvi uri nekaj igrati in to je možno s preprostimi melodijami
in skladbicami po posluhu ter improvizacijami.
– Veliko hvaliti učence, da lahko razvijejo zaupanje vase in svoje
sposobnosti.
– Vzeti zares in biti toleranten.
– Ne pritiskati na silo; vsak otrok napreduje v svojem času.
Ponavljanje tega, kar znajo, jim je v veselje in se lahko veliko
naučijo.
– Poudariti posebne spretnosti, kar je še posebej pomembno ob
razočaranju, če kaj ne gre. Zahteve je v tem primeru potrebno
zmanjšati, da otrok pridobi občutek, da zmore.
– Skrbeti za izkušnje uspeha, brez perfekcionizma.
– Biti dober zgled, po katerem se lahko otrok orientira.
– Kultivirati rutine, ki dajejo občutek varnosti. To je lahko po-
navljanje ene ali več faz v učnih urah.
– Uporabljati veliko konkretnega in čim manj abstraktnega; sliko-
vite razlage, osmišljanje skozi igranje, poslušanje, gibanje.
250
rebna izdatna dodatna spodbuda, potrditev učitelja in staršev, sicer lahko
izgubi zaupanje vase.
Vadenje sestoji iz pravilnega in učinkovitega ponavljanja. Skladbe,
ki jih lahko hitro obvladajo, radi ponavljajo in to jim da občutek uspeha
in zaupanja v lastne sposobnosti. Razumejo, da je vadenje potrebno in v
njem pogosto uživajo. Radi tudi pojejo; včasih tudi zelo na glas za spro-
stitev energije. Z veščim učenjem pa se lahko naučijo peti uglašeno in ek-
spresivno. Utrjuje se občutek za tempo in ritmične vzorce. Vzorcem znajo
slediti, prav tako pa jih ustvarjati in improvizirati; sprva najlažje na ritmič-
nih inštrumentih s palčkami. To je še posebej zabavno skupaj s petjem ali
z evritmičnimi gibalnimi dejavnostmi. Prstna gibljivost in neodvisnost se
izboljšuje ob inštrumentih s tipkami, koordinacija gibov pa je lahko še ne-
rodna. Vaje gibanja stran od klavirja (glej podpoglavji 3.3.4 Ustrezna upo-
raba telesa, ki igra, in 5.4.4 Pomen sproščanja) so učinkovite. Sposobni so
igrati melodijo z eno roko in preprosto spremljavo z drugo. Pripravljeni so
na učenje branja notnega zapisa, saj to sovpada s sposobnostjo branja, ki se
ga učijo v osnovni šoli.
Poučevanje učencev v tem starostnem obdobju naj zajema naslednje
učiteljeve veščine in strategije poučevanja:
– Od vsega začetka učence muzikalno motivirati. Otroci želijo že
na prvi uri nekaj igrati in to je možno s preprostimi melodijami
in skladbicami po posluhu ter improvizacijami.
– Veliko hvaliti učence, da lahko razvijejo zaupanje vase in svoje
sposobnosti.
– Vzeti zares in biti toleranten.
– Ne pritiskati na silo; vsak otrok napreduje v svojem času.
Ponavljanje tega, kar znajo, jim je v veselje in se lahko veliko
naučijo.
– Poudariti posebne spretnosti, kar je še posebej pomembno ob
razočaranju, če kaj ne gre. Zahteve je v tem primeru potrebno
zmanjšati, da otrok pridobi občutek, da zmore.
– Skrbeti za izkušnje uspeha, brez perfekcionizma.
– Biti dober zgled, po katerem se lahko otrok orientira.
– Kultivirati rutine, ki dajejo občutek varnosti. To je lahko po-
navljanje ene ali več faz v učnih urah.
– Uporabljati veliko konkretnega in čim manj abstraktnega; sliko-
vite razlage, osmišljanje skozi igranje, poslušanje, gibanje.
250
