Page 258 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 258
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
skih gibov, gibanja celega telesa in dejavnosti igre vlog, kjer učenec sestavlja
motive in druge naloge za učitelja.
Slepim in slabovidnim učencem je glasba še posebej blizu, saj svet pre-
poznavajo in doživljajo pretežno skozi sluh. Treba pa je prilagoditi pogoje
dela: povečati ali zmanjšati svetlobo, če le-ta blešči, in jih obveščati o mo-
rebitnih spremembah oziroma premestitvah v prostoru. Napotki morajo
biti jasni in kratki, npr. »Pred teboj, ob tebi …«. Pogosto imajo šibkejši mi-
šični tonus trupa, zato so dobrodošle vaje krepitve in raztezanja, še pose-
bej hrbtenice. Temu lahko posvetimo začetek učne ure ali tudi vmesni del
kot sprostitev in podporo nadaljnjemu delu. Učenje po posluhu in impro-
vizacija predstavljata temelj dela. Po posluhu se ne učijo le znanih pesmi in
skladb ter tehničnih vaj, temveč raznovrstne skladbe: etude, polifone sklad-
be, ciklične skladbe, skladbe raznolikih stilov in obdobij. Skladbe razdeli-
mo na krajše dele, ki se jih učenec uči skozi imitacijo za učiteljem. Učitelj
naj tudi posname skladbe oziroma dele skladb – z vsako roko posebej in
obema skupaj, da lahko tudi domače vadenje poteka tekoče. Ob snemanju
lahko tudi zapoje tonska imena, kjer gre za skoke ali zahtevnejše postope,
kar bo olajšalo učenje. Obenem pa naj učenci poslušajo kvalitetno končno
izvedbo – ali učitelja ali drugih glasbenikov na posnetkih. Računalniški
programi slabovidnim omogočajo tudi branje not s povečanjem ob hkrat-
nem poslušanju, kar prav tako krepi učenje. Domače naloge in vrednote-
nje znanja morajo biti prilagojeni, pogosto pa ti otroci dobro napredujejo,
saj je zvok njihov svet.
Hiperaktiven učenec je nemiren, nenehno v gibanju, vsega se želi do-
takniti. Na vprašanja pogosto odgovarja prenaglo in brez premisleka, red-
ko zaključi začete naloge, prekinja pogovor in ni pozoren, ko učitelj razla-
ga. Po drugi strani so ti učenci pogosto zelo ustvarjalni in nadarjeni in če
negujemo področja, kjer so uspešni, bodo razvijali samospoštovanje, kar
jih bo motiviralo. Učenje s pogostejšim vključevanjem gibalnih, evritmič-
nih dejavnosti in improvizacije, ki omogočajo dinamičen potek učne ure in
učencu hkrati nudijo občutek uspešnosti, bo učinkovito.
Steelova (2004) povzema pomembne učiteljeve veščine in strategije
poučevanja učencev s posebnimi potrebami:
– Biti pripravljen oceniti posebne močne strani in omejitve učenče-
vega učnega stila.
– Biti pripravljen postaviti primerne standarde dosežka za posame-
znega učenca.
– Postaviti razumne cilje glede na učenca.
256
skih gibov, gibanja celega telesa in dejavnosti igre vlog, kjer učenec sestavlja
motive in druge naloge za učitelja.
Slepim in slabovidnim učencem je glasba še posebej blizu, saj svet pre-
poznavajo in doživljajo pretežno skozi sluh. Treba pa je prilagoditi pogoje
dela: povečati ali zmanjšati svetlobo, če le-ta blešči, in jih obveščati o mo-
rebitnih spremembah oziroma premestitvah v prostoru. Napotki morajo
biti jasni in kratki, npr. »Pred teboj, ob tebi …«. Pogosto imajo šibkejši mi-
šični tonus trupa, zato so dobrodošle vaje krepitve in raztezanja, še pose-
bej hrbtenice. Temu lahko posvetimo začetek učne ure ali tudi vmesni del
kot sprostitev in podporo nadaljnjemu delu. Učenje po posluhu in impro-
vizacija predstavljata temelj dela. Po posluhu se ne učijo le znanih pesmi in
skladb ter tehničnih vaj, temveč raznovrstne skladbe: etude, polifone sklad-
be, ciklične skladbe, skladbe raznolikih stilov in obdobij. Skladbe razdeli-
mo na krajše dele, ki se jih učenec uči skozi imitacijo za učiteljem. Učitelj
naj tudi posname skladbe oziroma dele skladb – z vsako roko posebej in
obema skupaj, da lahko tudi domače vadenje poteka tekoče. Ob snemanju
lahko tudi zapoje tonska imena, kjer gre za skoke ali zahtevnejše postope,
kar bo olajšalo učenje. Obenem pa naj učenci poslušajo kvalitetno končno
izvedbo – ali učitelja ali drugih glasbenikov na posnetkih. Računalniški
programi slabovidnim omogočajo tudi branje not s povečanjem ob hkrat-
nem poslušanju, kar prav tako krepi učenje. Domače naloge in vrednote-
nje znanja morajo biti prilagojeni, pogosto pa ti otroci dobro napredujejo,
saj je zvok njihov svet.
Hiperaktiven učenec je nemiren, nenehno v gibanju, vsega se želi do-
takniti. Na vprašanja pogosto odgovarja prenaglo in brez premisleka, red-
ko zaključi začete naloge, prekinja pogovor in ni pozoren, ko učitelj razla-
ga. Po drugi strani so ti učenci pogosto zelo ustvarjalni in nadarjeni in če
negujemo področja, kjer so uspešni, bodo razvijali samospoštovanje, kar
jih bo motiviralo. Učenje s pogostejšim vključevanjem gibalnih, evritmič-
nih dejavnosti in improvizacije, ki omogočajo dinamičen potek učne ure in
učencu hkrati nudijo občutek uspešnosti, bo učinkovito.
Steelova (2004) povzema pomembne učiteljeve veščine in strategije
poučevanja učencev s posebnimi potrebami:
– Biti pripravljen oceniti posebne močne strani in omejitve učenče-
vega učnega stila.
– Biti pripravljen postaviti primerne standarde dosežka za posame-
znega učenca.
– Postaviti razumne cilje glede na učenca.
256
