Page 79 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
načini poučevanja

– Igrati izmenjaje podobne dele – nekajkrat zaporedno igranje po-
dobnih delov utrdi spomin. Primer sta ekspozicija in repriza so-
natne oblike.

– Pretiravati z/s dinamiko/artikulacijo/fraziranjem predvsem ob
počasnem vadenju – za boljše slišanje kontrastov in pomnenje
ustreznih fizičnih zaznav.

– Zamisliti si teksturo orkestrirano – z zamišljanjem tona posame-
znega inštrumenta najdemo ustrezno tonsko imitacijo.

– Razdeliti določene pasaže z redistribucijo – za tehnično in muzi-
kalno ustreznejše izvajanje lahko z eno roko igramo tisto, kar je
sicer zapisano za drugo roko.

– Izolirati posamezne glasbene vidike – za muzikalnejše igranje
lahko izoliramo določene elemente, ki postanejo cilj do nasled-
nje učne ure, nato pa postopno postajajo celota. Primeri so med
drugim lahko igranje in oblikovanje le melodije, le basove linije,
le basove linije in spremljave brez melodije ali osredotočanje le na
fraziranje, na artikulacijo, na uporabo pedala.

– Uporabiti ali izpustiti pedal – uporaba pedala podpira harmoni-
je, pomaga učencu slišati harmonsko sosledje in velikokrat se je
skladbe lepše učiti z njo. Vendar pa lahko ta zasenči določene po-
drobnosti. Igranje brez pedala omogoča, da določenih podrobno-
sti ne spregledamo, da se uporabi prstni legato, kjer je to ustrezno,
in da so vsi glasbeni elementi igrani s pozornostjo in kontrolo.

– Vaditi mentalno; stran od klavirja, kar vključuje notranje slišanje,
mentalno »čutenje« klavirskih tipk in fizičnih gibov.
Specifične strategije za vadenje in usvajanje posameznih konceptov

in veščin obravnavamo skozi celotno 5. poglavje o konceptih in veščinah
učenja klavirja.

Določiti je potrebno tudi dnevno število potrebnih pravilnih ponovi-
tev za posamezni cilj, da bo le-ta dosežen. Dober učitelj se zaveda, da je po-
navljanje učinkovito le, če učenec vidi razlog zanj. Lyke idr. (1996) duhovito
pripomnijo, da če učencu nenehno govorimo, naj zgolj ponavlja, ponavlja,
ponavlja, bo kmalu sklepal, da je njegov učitelj neumen. Ponavljanje lahko
osmislimo z vprašanji, kot so: »Kako bi to zvenelo, če igraš malo hitreje/po-
časneje?« »Kaj, če spremeniš ritem v tej pasaži?« Tako se učenec uči, da je
ponavljanje lahko prijetno raziskovanje odnosa z inštrumentom, novih na-
činov lastnega izražanja, cenjenja skladateljevih namenov. Vendar pa bo to,
če učenec označene dele ponavlja nepozorno in nepravilno, imelo naspro-

77
   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84