Page 88 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
nost. To notranje poslušanje, meni Willems, je treba razvijati na prepros-
te in empirične načine ter pomagati učencem, da se ga zavedajo in upora-
bijo v praktične namene: za branje, pisanje, improvizacijo in kompozicijo.
5.1.1 Pesmi po posluhu
Pesmi po posluhu na sintetičen način vsebujejo ritmične, melodične in har-
monske elemente, ki jih otroci postopoma usvajajo, ko poslušajo, igrajo in
uzaveščajo smer melodije, intervale, ustrezne prstne rede, ritem pesmi, iš-
čejo lepo – ustrezno harmonsko spremljavo in ob vsem tem izražajo različ-
na razpoloženja, vzdušja, dinamične kontraste ob pesmih, ki jih poznajo in
so jim všeč. Pesmi, izbrane iz njihove kulturne tradicije, tudi širijo znanje
in oblikujejo odnos do splošne glasbene kulture. Prav tako te pesmi omo-
gočajo transpozicijo in s tem igranje v vseh tonalitetah, tudi tistih z veliko
višaji in nižaji, ki niso pogoste v začetni glasbeni literaturi. Ob pesmih po
posluhu tudi igrajo pogosto precej zahtevnejše ritmične, melodične in har-
monske elemente od tistih, ki so prisotni v začetnih učbenikih in jih teore-
tično še ne obvladajo. Ponavljajoče izkušnje igranja teh pesmi, ki so tudi ču-
stveno pozitivne, se tako ponotranjijo, shranijo v dolgoročni spomin in so
pripravljene na priklic iz spomina ob kasnejših teoretičnih razlagah ter ra-
zumevanju posameznih elementov.
Pogosto znajo učenci zaigrati pesmico Kuža Pazi Janeza Bitenca in tudi
druge otroške pesmi, ko pridejo k prvi uri klavirja. Skozi igranje po poslu-
hu jim postane igranje klavirja domače, ne da bi bili odvisni od notnega za-
pisa. V začetni fazi naj učenec izbrano pesem najprej zapoje; včasih se zgo-
di, da intonančno še ni točno, in v tem primeru mu učitelj pomaga najti
pravilno intonacijo. Glissando z glasom in s hkratnim gibom roke v sme-
ri navzgor ali navzdol je v učinkovito pomoč, če učenec ne zapoje ustrezne
tonske višine. Začnemo torej na tonu, ki ga poje učenec, ki ga z glissandom
ter hkratnim gibom roke, ki podpre tudi vizualno predstavo, pripeljemo
do ustreznega tona. Ko zna učenec pesem lepo zapeti, sam najde ustrezne
tone na klaviaturi. Učitelj mu morda lahko pomaga z začetnim tonom, da
bo sprva lahko igral pretežno po belih ali pretežno po črnih tipkah, kasneje
pa bo s transpozicijo usvojil tudi druge tonalitete. Če ne najde tonov, bodi-
mo potrpežljivi in rešitev ne predlagajmo prenaglo. V pomoč je lahko po-
novno petje pesmi, ob kateri oba z učiteljem z roko nakazujeta smer me-
lodije: na mestu (enakem tonu), navzgor, navzdol – postopno ali večji ali
manjši skok (interval), pri katerem se roka premakne za ustrezno razda-
ljo. Nato učenec pesem skuša ponovno zaigrati, ob tem pa učitelj v njego-
86
nost. To notranje poslušanje, meni Willems, je treba razvijati na prepros-
te in empirične načine ter pomagati učencem, da se ga zavedajo in upora-
bijo v praktične namene: za branje, pisanje, improvizacijo in kompozicijo.
5.1.1 Pesmi po posluhu
Pesmi po posluhu na sintetičen način vsebujejo ritmične, melodične in har-
monske elemente, ki jih otroci postopoma usvajajo, ko poslušajo, igrajo in
uzaveščajo smer melodije, intervale, ustrezne prstne rede, ritem pesmi, iš-
čejo lepo – ustrezno harmonsko spremljavo in ob vsem tem izražajo različ-
na razpoloženja, vzdušja, dinamične kontraste ob pesmih, ki jih poznajo in
so jim všeč. Pesmi, izbrane iz njihove kulturne tradicije, tudi širijo znanje
in oblikujejo odnos do splošne glasbene kulture. Prav tako te pesmi omo-
gočajo transpozicijo in s tem igranje v vseh tonalitetah, tudi tistih z veliko
višaji in nižaji, ki niso pogoste v začetni glasbeni literaturi. Ob pesmih po
posluhu tudi igrajo pogosto precej zahtevnejše ritmične, melodične in har-
monske elemente od tistih, ki so prisotni v začetnih učbenikih in jih teore-
tično še ne obvladajo. Ponavljajoče izkušnje igranja teh pesmi, ki so tudi ču-
stveno pozitivne, se tako ponotranjijo, shranijo v dolgoročni spomin in so
pripravljene na priklic iz spomina ob kasnejših teoretičnih razlagah ter ra-
zumevanju posameznih elementov.
Pogosto znajo učenci zaigrati pesmico Kuža Pazi Janeza Bitenca in tudi
druge otroške pesmi, ko pridejo k prvi uri klavirja. Skozi igranje po poslu-
hu jim postane igranje klavirja domače, ne da bi bili odvisni od notnega za-
pisa. V začetni fazi naj učenec izbrano pesem najprej zapoje; včasih se zgo-
di, da intonančno še ni točno, in v tem primeru mu učitelj pomaga najti
pravilno intonacijo. Glissando z glasom in s hkratnim gibom roke v sme-
ri navzgor ali navzdol je v učinkovito pomoč, če učenec ne zapoje ustrezne
tonske višine. Začnemo torej na tonu, ki ga poje učenec, ki ga z glissandom
ter hkratnim gibom roke, ki podpre tudi vizualno predstavo, pripeljemo
do ustreznega tona. Ko zna učenec pesem lepo zapeti, sam najde ustrezne
tone na klaviaturi. Učitelj mu morda lahko pomaga z začetnim tonom, da
bo sprva lahko igral pretežno po belih ali pretežno po črnih tipkah, kasneje
pa bo s transpozicijo usvojil tudi druge tonalitete. Če ne najde tonov, bodi-
mo potrpežljivi in rešitev ne predlagajmo prenaglo. V pomoč je lahko po-
novno petje pesmi, ob kateri oba z učiteljem z roko nakazujeta smer me-
lodije: na mestu (enakem tonu), navzgor, navzdol – postopno ali večji ali
manjši skok (interval), pri katerem se roka premakne za ustrezno razda-
ljo. Nato učenec pesem skuša ponovno zaigrati, ob tem pa učitelj v njego-
86
