Page 112 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 112
ksodus«: o tistih, ki odhajajo, tistih, ki ostajajo, in tistih, ki prihajajo
italijanskih učiteljev in profesorjev so negativni elementi vsi od prvega do
zadnjega ter imajo v šolah star vzgojni sistem [. . .]. Te ljudje so ostali tukaj
po nalogu C. L. N.,¹⁵ zaradi tega, da očuvajo italijanstvo in v tem smislu
tudi poučujejo v šolah.«¹⁶
Spomine Italijanov, predvsem tistih, ki so odšli, prežema strah. Če pri-
merjamo objavljene spominske vtise tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali
(Castelli 2018), opazimo, da velik delež migrantov prežema strah pred na-
siljem novih jugoslovanskih oblastnikov. V nasprotju z njimi pri teh, ki so
ostali, le nekateri omenjajo vsesplošno klimo strahu, omenja se tudi itali-
janska propaganda, bolj pa je videti njihovo težnjo po prilagoditvi novim
razmeram, predvsem ponos, ko so se kot otroci ali najstniki uspeli nauči-
ti slovenski ali hrvaški jezik, ki je postal nov večinski jezik, predvsem v
šolah. Jasno je razvidna razlika med Italijani, ki so ostali, ki so čas v Istri
doživljali naprej in so se novemu okolju sčasoma prilagodili, verjetno pa so
se tudi razmere sčasoma umirile, in izseljenimi, katerih spomini so obstali
zamrznjeni v času, najbrž v tistem neposredno po vojni, v času največjih
družbenih prevratov.
Med temi, ki so odšli, je pri večini moč občutiti strah, kot pravi gospa,
»po vojni se je živelo v strahu« (Castelli 2018, 58), in sicer zaradi nasilja
t. i. titinov,¹⁷ zaradi nenadnega izginotja ljudi in fizičnega nasilja nad nji-
mi, nenadnih zaporov in zasegov, groženj, preganjanj duhovnikov, sovra-
žnosti do Italijanov, ljudi je prežemal strah pred nenadnimi vdori v hiše z
razbijanji po vratih, roganji v nerazumljivem jeziku, nasilnim odvzemom
premoženja (str. 39, 41, 53–63). V tem smislu kot primere navajam nekaj
sledečih pričevanj: »In so prišli ljudje ozna [Oddelek za zaščito naroda],
razbili so vse predale omare, predalnika in ves denar, ki smo ga imeli, ki ga
ni bilo malo [po spominu za dve stanovanji], vse so nam vzeli« (str. 61). »Po
vojni je bilo zelo napeto ozračje, če si šel v cerkev, so te imeli za fašista, če
nisi govoril slovensko, tudi, [. . .] neka oblika psihološkega terorizma« (str.
63). Ljudje so bili ustrahovani zaradi konfiskacije privatne lastnine: »Odšli
¹⁵ Comitato di Liberazione Nazionale dell’Istria, ki ga je podpirala italijanska država. Podpiral
je proitalijansko propagando v coni B. Priskrboval je finančno podporo tistim kategorijam
prebivalstva – npr. učiteljem –, ki so bile pomembni za ohranitev Italijanov v Istri (Pupo
2015, 34). Več glej v nadaljevanju.
¹⁶ Arhiv republike Slovenije. si a s 1589/iii: Arhiv Republike Slovenije, Centralni komite zveze
komunistov Slovenije, Fond tržaškega okrožnega komiteja kp jk, leto 1949, okrajni komite
k ps Koper, d. Poročila ekip; Poročilo o kadrovskem stanju v posameznih panogah gospo-
darstva v Istrskem okrožju, Koper, 14. avgust 1949.
¹⁷ Izraz titini je v italijanščini vezan na povojno obdobje in označuje pristaše maršala Tita
(Širok 2007, 377).
110
italijanskih učiteljev in profesorjev so negativni elementi vsi od prvega do
zadnjega ter imajo v šolah star vzgojni sistem [. . .]. Te ljudje so ostali tukaj
po nalogu C. L. N.,¹⁵ zaradi tega, da očuvajo italijanstvo in v tem smislu
tudi poučujejo v šolah.«¹⁶
Spomine Italijanov, predvsem tistih, ki so odšli, prežema strah. Če pri-
merjamo objavljene spominske vtise tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali
(Castelli 2018), opazimo, da velik delež migrantov prežema strah pred na-
siljem novih jugoslovanskih oblastnikov. V nasprotju z njimi pri teh, ki so
ostali, le nekateri omenjajo vsesplošno klimo strahu, omenja se tudi itali-
janska propaganda, bolj pa je videti njihovo težnjo po prilagoditvi novim
razmeram, predvsem ponos, ko so se kot otroci ali najstniki uspeli nauči-
ti slovenski ali hrvaški jezik, ki je postal nov večinski jezik, predvsem v
šolah. Jasno je razvidna razlika med Italijani, ki so ostali, ki so čas v Istri
doživljali naprej in so se novemu okolju sčasoma prilagodili, verjetno pa so
se tudi razmere sčasoma umirile, in izseljenimi, katerih spomini so obstali
zamrznjeni v času, najbrž v tistem neposredno po vojni, v času največjih
družbenih prevratov.
Med temi, ki so odšli, je pri večini moč občutiti strah, kot pravi gospa,
»po vojni se je živelo v strahu« (Castelli 2018, 58), in sicer zaradi nasilja
t. i. titinov,¹⁷ zaradi nenadnega izginotja ljudi in fizičnega nasilja nad nji-
mi, nenadnih zaporov in zasegov, groženj, preganjanj duhovnikov, sovra-
žnosti do Italijanov, ljudi je prežemal strah pred nenadnimi vdori v hiše z
razbijanji po vratih, roganji v nerazumljivem jeziku, nasilnim odvzemom
premoženja (str. 39, 41, 53–63). V tem smislu kot primere navajam nekaj
sledečih pričevanj: »In so prišli ljudje ozna [Oddelek za zaščito naroda],
razbili so vse predale omare, predalnika in ves denar, ki smo ga imeli, ki ga
ni bilo malo [po spominu za dve stanovanji], vse so nam vzeli« (str. 61). »Po
vojni je bilo zelo napeto ozračje, če si šel v cerkev, so te imeli za fašista, če
nisi govoril slovensko, tudi, [. . .] neka oblika psihološkega terorizma« (str.
63). Ljudje so bili ustrahovani zaradi konfiskacije privatne lastnine: »Odšli
¹⁵ Comitato di Liberazione Nazionale dell’Istria, ki ga je podpirala italijanska država. Podpiral
je proitalijansko propagando v coni B. Priskrboval je finančno podporo tistim kategorijam
prebivalstva – npr. učiteljem –, ki so bile pomembni za ohranitev Italijanov v Istri (Pupo
2015, 34). Več glej v nadaljevanju.
¹⁶ Arhiv republike Slovenije. si a s 1589/iii: Arhiv Republike Slovenije, Centralni komite zveze
komunistov Slovenije, Fond tržaškega okrožnega komiteja kp jk, leto 1949, okrajni komite
k ps Koper, d. Poročila ekip; Poročilo o kadrovskem stanju v posameznih panogah gospo-
darstva v Istrskem okrožju, Koper, 14. avgust 1949.
¹⁷ Izraz titini je v italijanščini vezan na povojno obdobje in označuje pristaše maršala Tita
(Širok 2007, 377).
110
