Page 19 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 19
Ribištvo in pomen ribištva za prehransko varnost 1.2
vidikov, najbolj je bila osredotočena na razvoj tehnologij dn a, ki slu-
žijo za identifikacijo vrst v ribiških proizvodih, drugi vidik raziskave se
je osredotočil na vrednotenje socio-ekonomskih vidikov v Sloveniji in
na slovenski trg rib.
1.2 Ribištvo in pomen ribištva za prehransko varnost
Ribe in ribiški izdelki zagotavljajo veliko večino vsakodnevno vnesenih
beljakovin za velik del svetovne populacije, v njih so hranilne snovi, ki
so bistvene za razvoj in delovanje človeka ter predstavljajo pomemben
del zdrave prehrane. V revnejših državah lahko ribiški izdelki predsta-
vljajo celo osnovni vir prehranjevanja. Glede na ostale vire beljakovin
jih lahko označimo kot dosegljive po dostopni ceni, a je cena odvisna
tudi od vrste ribiškega izdelka. Kljub dostopni ceni nekaterih vrst ribi-
ških izdelkov zaloge le-teh ne zmorejo zadovoljiti povpraševanja, kar je
opazno v revnejših državah, kjer ljudje stradajo (WorldFish b. l.).
Izboljšanje ribištva in akvakulture je ključnega pomena pri zmanjše-
vanju lakote in revščine za milijone ljudi v nerazvitih državah. Trajno-
stno in produktivno ribištvo ter akvakultura lahko izboljšata stanje in
kakovost hrane, varnost prehranjevanja, preživljanje ljudi, pripomoreta
k ekonomskemu razvoju ter ščitita naravno okolje in naravne vire. Traj-
nostni pristop pri izvajanju ribištva bo pripomogel k ohranjanju okolja,
kar bo prihajajočim generacijam omogočalo, da bodo imele na razpolago
dovoljšne zaloge rib in drugih ribolovnih vrst. Trenutno čezmerni ribo-
lov, slabe organizacijske prakse, razvoj industrije in kmetijsko onesna-
ževanje zmanjšujejo zaloge rib v morjih in v celinskih vodah. Trajnostno
ribištvo je velik izziv, vendar bi lahko učinkovito nadziranje svetovnih
in regionalnih naravnih virov pripomoglo k zadovoljevanju vseh potreb
in hkrati zmanjšalo lakoto (WorldFish b. l.).
Poleg trajnostnega ribištva ima akvakultura veliko zmožnost, da iz-
boljša prehransko varnost in da postane ekološko trajnostna dejavnost.
Pomembni bodo manjši akvakulturni obrati, ki lahko zadovoljijo po-
trebe po ribolovnih organizmih. Organizmi, ki jih vzrejajo v akvakul-
turi, potrebujejo manjši prostor kot nekatere druge živali, zato so v do-
ločenih primerih boljša izbira kot živinoreja in njej podobne dejavnosti
(WorldFish b. l.).
Ribje meso vsebuje veliko beljakovin, aminokislin, rudnin, maščob in
vitaminov, ki so zdravi za človeški organizem. V primerjavi z govejim, s
svinjskim in perutninskim mesom je ribje meso lažje prebavljivo. V pri-
merjavi z drugimi vrstami mesa se ribje meso zaradi svoje sestave hi-
19
vidikov, najbolj je bila osredotočena na razvoj tehnologij dn a, ki slu-
žijo za identifikacijo vrst v ribiških proizvodih, drugi vidik raziskave se
je osredotočil na vrednotenje socio-ekonomskih vidikov v Sloveniji in
na slovenski trg rib.
1.2 Ribištvo in pomen ribištva za prehransko varnost
Ribe in ribiški izdelki zagotavljajo veliko večino vsakodnevno vnesenih
beljakovin za velik del svetovne populacije, v njih so hranilne snovi, ki
so bistvene za razvoj in delovanje človeka ter predstavljajo pomemben
del zdrave prehrane. V revnejših državah lahko ribiški izdelki predsta-
vljajo celo osnovni vir prehranjevanja. Glede na ostale vire beljakovin
jih lahko označimo kot dosegljive po dostopni ceni, a je cena odvisna
tudi od vrste ribiškega izdelka. Kljub dostopni ceni nekaterih vrst ribi-
ških izdelkov zaloge le-teh ne zmorejo zadovoljiti povpraševanja, kar je
opazno v revnejših državah, kjer ljudje stradajo (WorldFish b. l.).
Izboljšanje ribištva in akvakulture je ključnega pomena pri zmanjše-
vanju lakote in revščine za milijone ljudi v nerazvitih državah. Trajno-
stno in produktivno ribištvo ter akvakultura lahko izboljšata stanje in
kakovost hrane, varnost prehranjevanja, preživljanje ljudi, pripomoreta
k ekonomskemu razvoju ter ščitita naravno okolje in naravne vire. Traj-
nostni pristop pri izvajanju ribištva bo pripomogel k ohranjanju okolja,
kar bo prihajajočim generacijam omogočalo, da bodo imele na razpolago
dovoljšne zaloge rib in drugih ribolovnih vrst. Trenutno čezmerni ribo-
lov, slabe organizacijske prakse, razvoj industrije in kmetijsko onesna-
ževanje zmanjšujejo zaloge rib v morjih in v celinskih vodah. Trajnostno
ribištvo je velik izziv, vendar bi lahko učinkovito nadziranje svetovnih
in regionalnih naravnih virov pripomoglo k zadovoljevanju vseh potreb
in hkrati zmanjšalo lakoto (WorldFish b. l.).
Poleg trajnostnega ribištva ima akvakultura veliko zmožnost, da iz-
boljša prehransko varnost in da postane ekološko trajnostna dejavnost.
Pomembni bodo manjši akvakulturni obrati, ki lahko zadovoljijo po-
trebe po ribolovnih organizmih. Organizmi, ki jih vzrejajo v akvakul-
turi, potrebujejo manjši prostor kot nekatere druge živali, zato so v do-
ločenih primerih boljša izbira kot živinoreja in njej podobne dejavnosti
(WorldFish b. l.).
Ribje meso vsebuje veliko beljakovin, aminokislin, rudnin, maščob in
vitaminov, ki so zdravi za človeški organizem. V primerjavi z govejim, s
svinjskim in perutninskim mesom je ribje meso lažje prebavljivo. V pri-
merjavi z drugimi vrstami mesa se ribje meso zaradi svoje sestave hi-
19
