Page 18 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 18
1 Uvod
e u-28 24,4
Portugalska
Madžarska 56,8
Danska 5,6 27,0
Slovenija 11,7
Slika 1.1 Poraba ribiških proizvodov v letu 2017 (kg na prebivalca; povzeto
po ec 2020, 41)
dolgo tradicijo, se ponaša z največjo porabo, in to kar 56,8 kg ribiških
proizvodov na prebivalca, medtem ko je poraba rib najmanjša v celin-
ski Madžarski, kjer pojedo le 5,6 kg ribiških proizvodov na prebivalca. V
Sloveniji se je v letu 2017 porabilo 11,7 kg ribiških izdelkov na prebivalca
(ec 2020, 41). Novejše raziskave kažejo, da poraba rib in drugih proiz-
vodov iz naslova ribištva narašča, predvsem v razvitih državah zaradi
oglaševanja blagodejnih učinkov na človeško telo (Hellberg idr. 2012).
Med največkrat ulovljene vrste rib v eu v letu 2015 spadajo atlantski
sled, skuša, papalina, mol, jegulja, sardela, trska, tun, inčun, oslič in na-
vadna plošča. Med mehkužci je na trgu največ klapavic ter še nekatere
vrste školjk iz rodu Mytilus spp. iz akvakulture. Na jedilnikih so najpo-
gosteje tuni, trske in lososi (Directorate General for Maritime Affairs
and Fisheries 2018a).
V letu 2016 se je povečal uvoz iz tretjih držav oziroma nečlanic e u
– gre predvsem za uvoz ribiških izdelkov iz Norveške, Kitajske, Ruske
federacije, Ekvadorja, Argentine, Vietnama in Indije (Directorate Gene-
ral for Maritime Affairs and Fisheries 2018, 11–17). Države eu so v letu
2016 največ ribiških izdelkov izvažale v Kitajsko, z da, Nigerijo in Nor-
veško (str. 11).
V ribištvu in na trgu rib se pojavljajo številna odprta vprašanja in iz-
zivi, ki jih bo treba obravnavati v prihodnosti. Vedno večja so trenja med
ribolovom in okoljevarstvom zaradi čezmernega izkoriščanja ribolov-
nih virov in uničevanja življenjskih okolij; revnejše države pestijo za-
starela in neučinkovita ribolovna orodja ter plovila, osiromašenje ribo-
lovnih virov, čedalje večje so potrebe po novih in učinkovitejših tehno-
logijah ter učinkovitih metodah upravljanja ribištva in potrebe po traj-
nostnem razvoju ribištva (World Wide Fund For Nature b. l.). V knjigi
smo opisali način dela in rezultate, ki smo jih pridobili v okviru razi-
skave z naslovom »Uporaba tehnologije dn a za ugotavljanje poneverb
v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov« (Za-
gotovimo si hrano za jutri, crp v1-1808, financerja mkgp in a rrs),
ki je potekala od leta 2018 do 2020. Celotna raziskava je vključevala več
18
e u-28 24,4
Portugalska
Madžarska 56,8
Danska 5,6 27,0
Slovenija 11,7
Slika 1.1 Poraba ribiških proizvodov v letu 2017 (kg na prebivalca; povzeto
po ec 2020, 41)
dolgo tradicijo, se ponaša z največjo porabo, in to kar 56,8 kg ribiških
proizvodov na prebivalca, medtem ko je poraba rib najmanjša v celin-
ski Madžarski, kjer pojedo le 5,6 kg ribiških proizvodov na prebivalca. V
Sloveniji se je v letu 2017 porabilo 11,7 kg ribiških izdelkov na prebivalca
(ec 2020, 41). Novejše raziskave kažejo, da poraba rib in drugih proiz-
vodov iz naslova ribištva narašča, predvsem v razvitih državah zaradi
oglaševanja blagodejnih učinkov na človeško telo (Hellberg idr. 2012).
Med največkrat ulovljene vrste rib v eu v letu 2015 spadajo atlantski
sled, skuša, papalina, mol, jegulja, sardela, trska, tun, inčun, oslič in na-
vadna plošča. Med mehkužci je na trgu največ klapavic ter še nekatere
vrste školjk iz rodu Mytilus spp. iz akvakulture. Na jedilnikih so najpo-
gosteje tuni, trske in lososi (Directorate General for Maritime Affairs
and Fisheries 2018a).
V letu 2016 se je povečal uvoz iz tretjih držav oziroma nečlanic e u
– gre predvsem za uvoz ribiških izdelkov iz Norveške, Kitajske, Ruske
federacije, Ekvadorja, Argentine, Vietnama in Indije (Directorate Gene-
ral for Maritime Affairs and Fisheries 2018, 11–17). Države eu so v letu
2016 največ ribiških izdelkov izvažale v Kitajsko, z da, Nigerijo in Nor-
veško (str. 11).
V ribištvu in na trgu rib se pojavljajo številna odprta vprašanja in iz-
zivi, ki jih bo treba obravnavati v prihodnosti. Vedno večja so trenja med
ribolovom in okoljevarstvom zaradi čezmernega izkoriščanja ribolov-
nih virov in uničevanja življenjskih okolij; revnejše države pestijo za-
starela in neučinkovita ribolovna orodja ter plovila, osiromašenje ribo-
lovnih virov, čedalje večje so potrebe po novih in učinkovitejših tehno-
logijah ter učinkovitih metodah upravljanja ribištva in potrebe po traj-
nostnem razvoju ribištva (World Wide Fund For Nature b. l.). V knjigi
smo opisali način dela in rezultate, ki smo jih pridobili v okviru razi-
skave z naslovom »Uporaba tehnologije dn a za ugotavljanje poneverb
v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov« (Za-
gotovimo si hrano za jutri, crp v1-1808, financerja mkgp in a rrs),
ki je potekala od leta 2018 do 2020. Celotna raziskava je vključevala več
18
