Page 21 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 21
Razvoj ribolova 1.3
v katere so ob plimi zaplavale ribe in ob oseki ostale ujete. Indijanci so
lovili losose v času njihove drsti, ko so bili na selitvi; ob rekah so nare-
dili pasti, v katerih so zadrževali losose, da so imeli daljšo zalogo hrane
(Gartside in Kirkegaard 2019). Najdbe prvih ribiških orodij segajo v čas
starih Egipčanov, ki so za ribolov uporabljali harpune, mreže in ribiške
palice. V Peruju so raziskovalci odkrili, da so tedanji prebivalci (3.000
let pred našim štetjem) ribe lovili z bombažnimi mrežami ter za plovbo
uporabljali splave. Razvoj plovil je vplival tudi na razvoj in uporabo ri-
bolovnih orodij, plovila na vesla in jadra so bila večja in hitrejša ter so
omogočila uporabo večjih mrež in polaganje velikih košev na morsko
dno.
Velike spremembe v ribištvu so povzročila plovila na parni pogon,
ki so omogočila razvoj ribolovnih orodij, kot so vlečne mreže. Zaradi
zmogljivih plovil in učinkovitih vlečnih mrež sta se povečevala ulov ter
izkoriščanje čedalje večjih območij v Severnem morju, kar je vodilo do
prelova. Naslednji velik napredek v ribištvu se je zgodil po drugi sve-
tovni vojni, ko so motorji z notranjim izgorevanjem postali cenejši. Od
leta 1950 naprej se je cena pogonskih goriv močno znižala in ribolov je
postal donosnejši. Na plovilih so začeli uporabljati ehosonarje za iska-
nje jat in za natančno spuščanje mrež, kar je še povečalo izkoriščanje
ribolovnih virov in prelov vse večjega števila vrst (Gartside in Kirkega-
ard 2019).
Najpogostejše tehnike ribolova:
• Lovljenje z obkroževalnimi mrežami: večje obkroževalne mreže, s ka-
terimi se obkroži jato rib; pomožni čolniček pomaga razprostreti
mrežo okoli jate, mreža ima na zgornji strani plovce, da ne potone,
in je na spodnji strani obtežena. Mreža je postavljena navpično v
vodnem stolpcu. Ko je jata obkrožena, na spodnjem koncu mrežo
zategnejo z vrvmi, mrežo lahko tudi nekoliko spustijo v vodo, da se
iz nje rešijo morski sesalci in plovilo nato mrežo potegne na krov.
Težava te tehnike lovljenja je prilov ali ulov neželenih vrst v mrežo.
Z navedenim načinom lovljenja lovijo jate rib, ki jih privabljajo z lu-
čmi v nočeh brez mesečine (Food and Agriculture Organization of
the United Nations b. l.d).
• Lovljenje s pridneno vlečno mrežo: mreža je oblikovana kot nogavica
ali stožec in se jo vleče po morskem dnu z enim ali dvema plovi-
loma. Tak način ribolova je primeren za vrste, ki žive na morskem
dnu, kot so trske, morski listi, jastogi, kozice, osliči, sipe, hobo-
21
v katere so ob plimi zaplavale ribe in ob oseki ostale ujete. Indijanci so
lovili losose v času njihove drsti, ko so bili na selitvi; ob rekah so nare-
dili pasti, v katerih so zadrževali losose, da so imeli daljšo zalogo hrane
(Gartside in Kirkegaard 2019). Najdbe prvih ribiških orodij segajo v čas
starih Egipčanov, ki so za ribolov uporabljali harpune, mreže in ribiške
palice. V Peruju so raziskovalci odkrili, da so tedanji prebivalci (3.000
let pred našim štetjem) ribe lovili z bombažnimi mrežami ter za plovbo
uporabljali splave. Razvoj plovil je vplival tudi na razvoj in uporabo ri-
bolovnih orodij, plovila na vesla in jadra so bila večja in hitrejša ter so
omogočila uporabo večjih mrež in polaganje velikih košev na morsko
dno.
Velike spremembe v ribištvu so povzročila plovila na parni pogon,
ki so omogočila razvoj ribolovnih orodij, kot so vlečne mreže. Zaradi
zmogljivih plovil in učinkovitih vlečnih mrež sta se povečevala ulov ter
izkoriščanje čedalje večjih območij v Severnem morju, kar je vodilo do
prelova. Naslednji velik napredek v ribištvu se je zgodil po drugi sve-
tovni vojni, ko so motorji z notranjim izgorevanjem postali cenejši. Od
leta 1950 naprej se je cena pogonskih goriv močno znižala in ribolov je
postal donosnejši. Na plovilih so začeli uporabljati ehosonarje za iska-
nje jat in za natančno spuščanje mrež, kar je še povečalo izkoriščanje
ribolovnih virov in prelov vse večjega števila vrst (Gartside in Kirkega-
ard 2019).
Najpogostejše tehnike ribolova:
• Lovljenje z obkroževalnimi mrežami: večje obkroževalne mreže, s ka-
terimi se obkroži jato rib; pomožni čolniček pomaga razprostreti
mrežo okoli jate, mreža ima na zgornji strani plovce, da ne potone,
in je na spodnji strani obtežena. Mreža je postavljena navpično v
vodnem stolpcu. Ko je jata obkrožena, na spodnjem koncu mrežo
zategnejo z vrvmi, mrežo lahko tudi nekoliko spustijo v vodo, da se
iz nje rešijo morski sesalci in plovilo nato mrežo potegne na krov.
Težava te tehnike lovljenja je prilov ali ulov neželenih vrst v mrežo.
Z navedenim načinom lovljenja lovijo jate rib, ki jih privabljajo z lu-
čmi v nočeh brez mesečine (Food and Agriculture Organization of
the United Nations b. l.d).
• Lovljenje s pridneno vlečno mrežo: mreža je oblikovana kot nogavica
ali stožec in se jo vleče po morskem dnu z enim ali dvema plovi-
loma. Tak način ribolova je primeren za vrste, ki žive na morskem
dnu, kot so trske, morski listi, jastogi, kozice, osliči, sipe, hobo-
21
