Page 22 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 22
1 Uvod
tnice. Pridnene vlečne mreže zelo uničujejo morsko dno in orga-
nizme, ki tam žive, veliko je lahko tudi prilova, v nekaterih oko-
ljih omejujejo ribolov s takšnimi ribolovnimi orodji zaradi zaščite
morskega dna ali zaradi oviranja drugih načinov ribolova (lov z vr-
šami, s pastmi). V pridnene vlečne mreže se ujame veliko odpadkov
z morskega dna (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.o).
• Lovljenje s pelagičnimi vlečnimi mrežami: te vlečne mreže so obliko-
vane v obliki stožca, plovila jih vlečejo na določeni globini vodnega
stolpca. Dve plovili vlečeta mrežo, tako da je ustje vlečne mreže
vodoravno odprto. Ta način lovljenja se uporablja za lov velikih jat
rib. Tudi v tem primeru se lahko zgodi prilov neželenih vrst, zato
je treba loviti v območjih, kamor ostale vrste vodnih živali (sesalci
in želve) ne zahajajo pogosto (Food and Agriculture Organization
of the United Nations b. l.l).
• Lovljenje z dredžami: dredže so železne košare, ki jih vlečejo po mor-
skem dnu za nabiranje školjk (npr. pokrovače) in drugih vrst, ki
žive na morskem dnu (morske kumare) ali so zakopane v morsko
dno. Ta način lovljenja je zelo škodljiv in mora biti strogo nadzoro-
van in omejen (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.p).
• Lovljenje s stoječo zabodno mrežo: te mreže so narejene iz tankih niti
in so za ribe skoraj neopazne, postavljene so navpično v vodnem
stolpcu, mreža je napeta med več nosilcev, lahko so zelo dolge in
opremljene s signali, ki odvračajo sesalce. Ribe se ujamejo v mrežo,
kadar je ne zaznajo s pobočnico, ujamejo se lahko tudi sesalci in ne-
vretenčarji. Poznamo veliko različic stoječih zabodnih mrež, lahko
so enoslojne, večslojne in imajo velikost očesa glede na pričakovani
ulov ciljnih vrst (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.j).
• Lovljenje s parangali: samostojna vrv, na kateri je nameščenih več
vrvic s trnki z vabo. Vrvi navijajo ročno ali strojno. S parangali lo-
vijo plenilske vrste, za industrijski lov lignjev uporabljajo posebno
različico parangala (angl. jigz). Te metode ribolova so obravnavane
kot okolju prijaznejše tehnike, ker je manj prilova (Food and Agri-
culture Organization of the United Nations b. l.r).
• Lovljenje z ribiško palico in ribiško vrvico: glede na vrsto ribiške palice
in vrvice lahko ribolov poteka z enim ali več trnkov hkrati. Trnki
22
tnice. Pridnene vlečne mreže zelo uničujejo morsko dno in orga-
nizme, ki tam žive, veliko je lahko tudi prilova, v nekaterih oko-
ljih omejujejo ribolov s takšnimi ribolovnimi orodji zaradi zaščite
morskega dna ali zaradi oviranja drugih načinov ribolova (lov z vr-
šami, s pastmi). V pridnene vlečne mreže se ujame veliko odpadkov
z morskega dna (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.o).
• Lovljenje s pelagičnimi vlečnimi mrežami: te vlečne mreže so obliko-
vane v obliki stožca, plovila jih vlečejo na določeni globini vodnega
stolpca. Dve plovili vlečeta mrežo, tako da je ustje vlečne mreže
vodoravno odprto. Ta način lovljenja se uporablja za lov velikih jat
rib. Tudi v tem primeru se lahko zgodi prilov neželenih vrst, zato
je treba loviti v območjih, kamor ostale vrste vodnih živali (sesalci
in želve) ne zahajajo pogosto (Food and Agriculture Organization
of the United Nations b. l.l).
• Lovljenje z dredžami: dredže so železne košare, ki jih vlečejo po mor-
skem dnu za nabiranje školjk (npr. pokrovače) in drugih vrst, ki
žive na morskem dnu (morske kumare) ali so zakopane v morsko
dno. Ta način lovljenja je zelo škodljiv in mora biti strogo nadzoro-
van in omejen (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.p).
• Lovljenje s stoječo zabodno mrežo: te mreže so narejene iz tankih niti
in so za ribe skoraj neopazne, postavljene so navpično v vodnem
stolpcu, mreža je napeta med več nosilcev, lahko so zelo dolge in
opremljene s signali, ki odvračajo sesalce. Ribe se ujamejo v mrežo,
kadar je ne zaznajo s pobočnico, ujamejo se lahko tudi sesalci in ne-
vretenčarji. Poznamo veliko različic stoječih zabodnih mrež, lahko
so enoslojne, večslojne in imajo velikost očesa glede na pričakovani
ulov ciljnih vrst (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.j).
• Lovljenje s parangali: samostojna vrv, na kateri je nameščenih več
vrvic s trnki z vabo. Vrvi navijajo ročno ali strojno. S parangali lo-
vijo plenilske vrste, za industrijski lov lignjev uporabljajo posebno
različico parangala (angl. jigz). Te metode ribolova so obravnavane
kot okolju prijaznejše tehnike, ker je manj prilova (Food and Agri-
culture Organization of the United Nations b. l.r).
• Lovljenje z ribiško palico in ribiško vrvico: glede na vrsto ribiške palice
in vrvice lahko ribolov poteka z enim ali več trnkov hkrati. Trnki
22
