Page 20 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 20
1 Uvod
treje pokvari, zato je treba prepoznati sveže ribe in jih pravilno shranje-
vati, prevažati in pravilno pripraviti jedi. Ribe se lahko kuha, peče, cvre,
duši, dimi, suši, marinira ali konzervira. Jemo jih lahko tudi surove, ob
ustrezni pripravi so ribe lahko zelo okusno živilo, ki je tudi zelo zdravo
in hranljivo. Ribe in ribiški izdelki so zaradi ugodne prehranske vredno-
sti sestavni del najrazličnejših diet in se jih obravnava kot zdravo hrano.
Z ozaveščanjem o zdravem načinu prehranjevanja se povečuje tudi po-
raba ribiških izdelkov. Vendar, da se lahko z ribami in ribiškimi izdelki
pogosto in varno prehranjujemo, mora biti ravnanje po ulovu primerno.
Prevažanje in predelava po ulovu zahtevata določeno skrb, da se ohra-
nijo hranilne sestavine, kakovost in svežina. Neustrezno ravnanje po
ulovu ali med predelavo lahko privede tudi do bolezni, ki so lahko lju-
dem škodljive ali celo nevarne (Food and Agriculture Organization of
the United Nations b. l.r).
Pomembno vlogo imajo tudi potrošniki, ki morajo biti osveščeni in
se zavedati, da lahko s svojim vedenjem vplivajo na trg rib. Cusa idr.
(2021) so preverili, kako dobro potrošniki poznajo ribolovne organizme
z lokalnih trgov v šestih evropskih državah (Velika Britanija, Irska, Bel-
gija, Španija, Italija in Grčija). Povprašali so 720 ljudi, ki so jih naključno
izbrali v velikih trgovskih centrih ter jim pokazali slike izbranih vrst
rib. Ugotovili so, da ozaveščeni kupci bolje prepoznajo vrste rib, na nji-
hovo izbiro vplivajo informacije z embalaže in informacije o izvoru pro-
izvoda. Vendar rezultati niso bili spodbudni, saj je le 30 odstotkov vpra-
šanih pravilno prepoznalo vrste s fotografij; najslabše rezultate so dose-
gli potrošniki iz Velike Britanije, medtem ko so bili najboljši poznavalci
potrošniki iz Španije. Potrošniki so najbolje prepoznavali vrste, ki izvi-
rajo iz lokalnega okolja in so najpogostejše na njihovem trgu. Avtorji so
rezultate pospremili z mislijo, da dokler ne bodo potrošniki vzpostavili
boljše povezave s hrano, ki je na krožniku, bodo še naprej odprte mož-
nosti za zlorabe v oskrbni verigi.
1.3 Razvoj ribolova
Ribolov je ena najstarejših dejavnosti, s katerimi si je človek zagotavljal
hrano. Vendar je ribištvo imelo vpliv tudi na druga področja človekovega
delovanja, kot je trgovanje, saj so nekatere vrste iz ulova uporabljali kot
dragoceno dobrino ali kot menjalno sredstvo z visoko vrednostjo, razvoj
v ribištvu pa je prispeval tudi k pospešenemu raziskovanju morja. Zgo-
dovinski viri izpričujejo, da so bila prva ribolovna orodja zelo prepro-
sta. Ribe so lovili tudi s pastmi: najprej so bile to samo izkopane jame,
20
treje pokvari, zato je treba prepoznati sveže ribe in jih pravilno shranje-
vati, prevažati in pravilno pripraviti jedi. Ribe se lahko kuha, peče, cvre,
duši, dimi, suši, marinira ali konzervira. Jemo jih lahko tudi surove, ob
ustrezni pripravi so ribe lahko zelo okusno živilo, ki je tudi zelo zdravo
in hranljivo. Ribe in ribiški izdelki so zaradi ugodne prehranske vredno-
sti sestavni del najrazličnejših diet in se jih obravnava kot zdravo hrano.
Z ozaveščanjem o zdravem načinu prehranjevanja se povečuje tudi po-
raba ribiških izdelkov. Vendar, da se lahko z ribami in ribiškimi izdelki
pogosto in varno prehranjujemo, mora biti ravnanje po ulovu primerno.
Prevažanje in predelava po ulovu zahtevata določeno skrb, da se ohra-
nijo hranilne sestavine, kakovost in svežina. Neustrezno ravnanje po
ulovu ali med predelavo lahko privede tudi do bolezni, ki so lahko lju-
dem škodljive ali celo nevarne (Food and Agriculture Organization of
the United Nations b. l.r).
Pomembno vlogo imajo tudi potrošniki, ki morajo biti osveščeni in
se zavedati, da lahko s svojim vedenjem vplivajo na trg rib. Cusa idr.
(2021) so preverili, kako dobro potrošniki poznajo ribolovne organizme
z lokalnih trgov v šestih evropskih državah (Velika Britanija, Irska, Bel-
gija, Španija, Italija in Grčija). Povprašali so 720 ljudi, ki so jih naključno
izbrali v velikih trgovskih centrih ter jim pokazali slike izbranih vrst
rib. Ugotovili so, da ozaveščeni kupci bolje prepoznajo vrste rib, na nji-
hovo izbiro vplivajo informacije z embalaže in informacije o izvoru pro-
izvoda. Vendar rezultati niso bili spodbudni, saj je le 30 odstotkov vpra-
šanih pravilno prepoznalo vrste s fotografij; najslabše rezultate so dose-
gli potrošniki iz Velike Britanije, medtem ko so bili najboljši poznavalci
potrošniki iz Španije. Potrošniki so najbolje prepoznavali vrste, ki izvi-
rajo iz lokalnega okolja in so najpogostejše na njihovem trgu. Avtorji so
rezultate pospremili z mislijo, da dokler ne bodo potrošniki vzpostavili
boljše povezave s hrano, ki je na krožniku, bodo še naprej odprte mož-
nosti za zlorabe v oskrbni verigi.
1.3 Razvoj ribolova
Ribolov je ena najstarejših dejavnosti, s katerimi si je človek zagotavljal
hrano. Vendar je ribištvo imelo vpliv tudi na druga področja človekovega
delovanja, kot je trgovanje, saj so nekatere vrste iz ulova uporabljali kot
dragoceno dobrino ali kot menjalno sredstvo z visoko vrednostjo, razvoj
v ribištvu pa je prispeval tudi k pospešenemu raziskovanju morja. Zgo-
dovinski viri izpričujejo, da so bila prva ribolovna orodja zelo prepro-
sta. Ribe so lovili tudi s pastmi: najprej so bile to samo izkopane jame,
20
