Page 23 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 23
Akvakultura 1.4
in vabe so lahko večji ali manjši, izbrani glede na želeno ciljno vr-
sto ribolovnih organizmov. Običajno ribiči na ta način lovijo posa-
mezne ribe in neželen ulov lahko spustijo nazaj v vodo (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.k).
• Lovljenje s pastmi: pasti so košare ali kletke z vabo ali brez nje, ki so
položene na dno in s katerimi lovijo vrste, kot so jastogi, raki, sipe,
hobotnice in trske. Zgradba pasti je prilagojena glede na lov ciljne
vrste, novejše pasti so oblikovane tako, da omogočajo pobeg ne-
želenim vrstam (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.m).
K povečanju ribolova in akvakulture sta največ prispevala tehnološki
razvoj in množična uporaba učinkovitih pripomočkov, kot so sintetična
vlakna, hidravlična oprema, ehosonarji za iskanje rib, satelitska tehno-
logija za navigacijo in komunikacijo, tehnologije za shranjevanje (za-
mrzovalne tehnike) in predelavo ulova (filetiranje) na plovilu ter dosto-
pnost in uporaba izvenkrmnih motorjev. Tehnične izboljšave so pripo-
mogle k učinkovitejšemu in ekonomičnejšemu ribolovu, a so posledice
opazne kot prelov in uničevanje okolja. Zato je v ribištvu, ki je trajno-
stno usmerjeno, nujno uporabljati ribolovna orodja in ribiško opremo
ter akvakulturne sisteme, ki imajo čim manjši vpliv na okolje. Zaradi
vedno bolj osiromašenih ribolovnih virov in prelova se je ribolov pre-
maknil iz obalnih morij na oceane, ribolovni pritisk se povečuje, pogost
je tudi nezakonit ribolov (po ocenah naj bi dosegel celo 25 odstotkov
ribolova) (Agnew idr. 2009; Macfadyen idr. 2019), vse to z namenom,
da bi zadostili povpraševanju in zaradi povečevanja zaslužka (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.f).
1.4 Akvakultura
Akvakultura je eden izmed večjih hitro rastočih prehranskih sektorjev
in prevzema vodilno vlogo v oskrbi rib za prehrano. V Evropi akvakul-
tura predstavlja 20 odstotkov proizvodnje ribiških izdelkov in neposre-
dno zaposluje 85.000 ljudi. Panoga je sestavljena iz posameznih izvajal-
cev kot tudi iz različnih organizacij (European Commission b. l.a).
V akvakulturi trenutno vzrejajo okoli 580 različnih vrst rib, nevreten-
čarjev in alg, z njo se ukvarjajo vsi od najrevnejših kmetov do velikih
mednarodnih organizacij. Vodne rastline, kot so morske alge, so prav
tako pomemben del akvakulture, saj tudi te vsebujejo koristne hranilne
snovi in so vir surovin v različnih industrijskih dejavnostih. Večina vzre-
23
in vabe so lahko večji ali manjši, izbrani glede na želeno ciljno vr-
sto ribolovnih organizmov. Običajno ribiči na ta način lovijo posa-
mezne ribe in neželen ulov lahko spustijo nazaj v vodo (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.k).
• Lovljenje s pastmi: pasti so košare ali kletke z vabo ali brez nje, ki so
položene na dno in s katerimi lovijo vrste, kot so jastogi, raki, sipe,
hobotnice in trske. Zgradba pasti je prilagojena glede na lov ciljne
vrste, novejše pasti so oblikovane tako, da omogočajo pobeg ne-
želenim vrstam (Food and Agriculture Organization of the United
Nations b. l.m).
K povečanju ribolova in akvakulture sta največ prispevala tehnološki
razvoj in množična uporaba učinkovitih pripomočkov, kot so sintetična
vlakna, hidravlična oprema, ehosonarji za iskanje rib, satelitska tehno-
logija za navigacijo in komunikacijo, tehnologije za shranjevanje (za-
mrzovalne tehnike) in predelavo ulova (filetiranje) na plovilu ter dosto-
pnost in uporaba izvenkrmnih motorjev. Tehnične izboljšave so pripo-
mogle k učinkovitejšemu in ekonomičnejšemu ribolovu, a so posledice
opazne kot prelov in uničevanje okolja. Zato je v ribištvu, ki je trajno-
stno usmerjeno, nujno uporabljati ribolovna orodja in ribiško opremo
ter akvakulturne sisteme, ki imajo čim manjši vpliv na okolje. Zaradi
vedno bolj osiromašenih ribolovnih virov in prelova se je ribolov pre-
maknil iz obalnih morij na oceane, ribolovni pritisk se povečuje, pogost
je tudi nezakonit ribolov (po ocenah naj bi dosegel celo 25 odstotkov
ribolova) (Agnew idr. 2009; Macfadyen idr. 2019), vse to z namenom,
da bi zadostili povpraševanju in zaradi povečevanja zaslužka (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.f).
1.4 Akvakultura
Akvakultura je eden izmed večjih hitro rastočih prehranskih sektorjev
in prevzema vodilno vlogo v oskrbi rib za prehrano. V Evropi akvakul-
tura predstavlja 20 odstotkov proizvodnje ribiških izdelkov in neposre-
dno zaposluje 85.000 ljudi. Panoga je sestavljena iz posameznih izvajal-
cev kot tudi iz različnih organizacij (European Commission b. l.a).
V akvakulturi trenutno vzrejajo okoli 580 različnih vrst rib, nevreten-
čarjev in alg, z njo se ukvarjajo vsi od najrevnejših kmetov do velikih
mednarodnih organizacij. Vodne rastline, kot so morske alge, so prav
tako pomemben del akvakulture, saj tudi te vsebujejo koristne hranilne
snovi in so vir surovin v različnih industrijskih dejavnostih. Večina vzre-
23
