Page 37 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 37
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah 1.5
muzeju Slovenije v Bistri prikazujejo ribiško tradicijo v Sloveniji (Vlada
Republike Slovenije 2015, 78–80).
Cilji sladkovodnega ribištva, ki jih določa Zakon o sladkovodnem ri-
bištvu (2006), so zagotavljanje kvalitetnega ribolova za vse udeležence,
neoporečnost ulovljenih rib za prehranske namene, večanje gospodar-
skega učinka sladkovodnega ribištva in varovanje okolja oziroma habi-
tatov vseh vrst, ki žive v njih. Cilji so podrobneje opredeljeni v samem
zakonu, podrobnejši opis je tudi v Programu upravljanja rib v celinskih
vodah Republike Slovenije za obdobje do leta 2021 (Vlada Republike Slo-
venije 2015). Cilji so usmerjeni v zagotavljanje trajnosti ribištva in ribo-
lovnih virov (Zakon o sladkovodnem ribištvu 2006).
Ribištvo v celinskih vodah je akvakultura in rekreativni ribolov in obe
dejavnosti se tesno povezujeta s turizmom ter z varovanjem okolja. V
turizmu predstavlja ribiški turizem dejavnost, ki pritegne zahtevne go-
ste, zato je povezovanje turizma in ribištva ekonomsko zanimivo. Šte-
vilo rekreativnih ribičev je več kot 14.000 (Funge-Smith 2018, 115)
Ulov celinskega ribištva v Sloveniji je leta 2015 obsegal 141 ton, kar
je zelo majhen ulov v primerjavi s prejšnjimi leti (Statistični urad Re-
publike Slovenije b. l.h). Čeprav je bil ulov manjši, je raznolikost vrst še
vedno velika. Prevladujoči vrsti sta krap z 38 odstotki in šarenka s 13
odstotki.
Sladkovodno ribogojstvo se deli na vzrejo toploljubnih vrst (kra-
povci) in vzrejo hladnoljubnih vrst (salmonidne vrste). Glede na način
hranjenja imamo v Sloveniji ekstenzivno, polintenzivno in intenzivno
akvakulturo. Ekstenzivni način hranjenja ne zahteva dodatnega hranje-
nja, ker ribe najdejo dovolj hrane v naravnem okolju (v ribniku), vendar
jim je onemogočen izhod iz ribnika. Pri polintenzivnem načinu gojenja
je potrebno občasno hranjenje s krmo. Izdatno hranjenje je potrebno
v intenzivnem načinu hranjenja, ker organizmi ne morejo najti hrane
v bazenih. Intenzivna akavakultura pomeni, da na majhnem prostoru
gojijo čim večje število rib na volumen vode. V ekstenzivnem načinu go-
jenja je številčnost organizmov najnižja in tak način gojenja minimalno
vpliva na naravno okolje. V Sloveniji imamo naslednji tehnologiji goje-
nja: gojenje v zaprtih bazenih in v pretočnih bazenih. Pretočni bazeni
so povezani z vodotokom v bližini (reka, potok) (Bolje 2019, 99–119).
Intenzivno gojenje ima lahko negativne vplive na okolje, ki so obi-
čajno vnos umetnih hranil, iztrebkov gojenih organizmov in antibioti-
kov v okolje ter prenos bolezni in križanje med osebki iz akvakulture s
tistimi iz naravne populacije (Bolje 2019, 102). Akvakultura ima lahko
37
muzeju Slovenije v Bistri prikazujejo ribiško tradicijo v Sloveniji (Vlada
Republike Slovenije 2015, 78–80).
Cilji sladkovodnega ribištva, ki jih določa Zakon o sladkovodnem ri-
bištvu (2006), so zagotavljanje kvalitetnega ribolova za vse udeležence,
neoporečnost ulovljenih rib za prehranske namene, večanje gospodar-
skega učinka sladkovodnega ribištva in varovanje okolja oziroma habi-
tatov vseh vrst, ki žive v njih. Cilji so podrobneje opredeljeni v samem
zakonu, podrobnejši opis je tudi v Programu upravljanja rib v celinskih
vodah Republike Slovenije za obdobje do leta 2021 (Vlada Republike Slo-
venije 2015). Cilji so usmerjeni v zagotavljanje trajnosti ribištva in ribo-
lovnih virov (Zakon o sladkovodnem ribištvu 2006).
Ribištvo v celinskih vodah je akvakultura in rekreativni ribolov in obe
dejavnosti se tesno povezujeta s turizmom ter z varovanjem okolja. V
turizmu predstavlja ribiški turizem dejavnost, ki pritegne zahtevne go-
ste, zato je povezovanje turizma in ribištva ekonomsko zanimivo. Šte-
vilo rekreativnih ribičev je več kot 14.000 (Funge-Smith 2018, 115)
Ulov celinskega ribištva v Sloveniji je leta 2015 obsegal 141 ton, kar
je zelo majhen ulov v primerjavi s prejšnjimi leti (Statistični urad Re-
publike Slovenije b. l.h). Čeprav je bil ulov manjši, je raznolikost vrst še
vedno velika. Prevladujoči vrsti sta krap z 38 odstotki in šarenka s 13
odstotki.
Sladkovodno ribogojstvo se deli na vzrejo toploljubnih vrst (kra-
povci) in vzrejo hladnoljubnih vrst (salmonidne vrste). Glede na način
hranjenja imamo v Sloveniji ekstenzivno, polintenzivno in intenzivno
akvakulturo. Ekstenzivni način hranjenja ne zahteva dodatnega hranje-
nja, ker ribe najdejo dovolj hrane v naravnem okolju (v ribniku), vendar
jim je onemogočen izhod iz ribnika. Pri polintenzivnem načinu gojenja
je potrebno občasno hranjenje s krmo. Izdatno hranjenje je potrebno
v intenzivnem načinu hranjenja, ker organizmi ne morejo najti hrane
v bazenih. Intenzivna akavakultura pomeni, da na majhnem prostoru
gojijo čim večje število rib na volumen vode. V ekstenzivnem načinu go-
jenja je številčnost organizmov najnižja in tak način gojenja minimalno
vpliva na naravno okolje. V Sloveniji imamo naslednji tehnologiji goje-
nja: gojenje v zaprtih bazenih in v pretočnih bazenih. Pretočni bazeni
so povezani z vodotokom v bližini (reka, potok) (Bolje 2019, 99–119).
Intenzivno gojenje ima lahko negativne vplive na okolje, ki so obi-
čajno vnos umetnih hranil, iztrebkov gojenih organizmov in antibioti-
kov v okolje ter prenos bolezni in križanje med osebki iz akvakulture s
tistimi iz naravne populacije (Bolje 2019, 102). Akvakultura ima lahko
37
